Pexels

Sjögrenov sindrom je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem pomotoma napade lastne žleze, ki izločajo tekočine – predvsem solzne in žleze slinavke. To vodi do značilne izsušenosti ust in oči. Bolezen pogosto vpliva tudi na druge organe.

Neprijeten občutek v ustni votlini

Kaj lahko povzroča suha usta, razen premalo pitja

Kronična obolenja

Avtoimunske bolezni: Ko telo začne napadati svoja lastna tkiva

Kronična vnetja

Obolenje, pred katerim ni varna nobena starostna skupina

Sjögrenov sindrom in druge avtoimunske bolezni

Čeprav ima Sjögrenov sindrom podobne značilnosti kot druge avtoimunske bolezni, kot sta lupus in revmatoidni artritis, je edinstven zaradi težave z izločanjem tekočin. Lahko se pojavi kot primarni ali sekundarni sindrom, ko se razvije skupaj z drugo avtoimunsko boleznijo, denimo z revmatoidnim artritisom.

Profimedia

Kako pogost je v Sloveniji in po svetu

V Sloveniji natančnih podatkov ni, a ocenjujejo, da Sjögrenov sindrom prizadene med 0,1 in 0,6 odstotka prebivalstva, kar pomeni nekaj tisoč posameznikov. Globalno doleti približno 0,5 do 1 odstotka odraslih.

Vzroki in dejavniki tveganja

Natančen vzrok za Sjögrenov sindrom ni znan, a pomembno vlogo igrata genetika in okolje. Med glavnimi dejavniki tveganja so:

• Spol: kar do 90 odstotkov bolnikov je žensk.
• Starost: najpogosteje se pojavi med 40. in 60. letom.
• Družinska zgodovina: večja verjetnost bolezni je pri sorodnikih z avtoimunskimi motnjami.
• Virusne okužbe: nekateri raziskovalci povezujejo začetek bolezni z okužbami, ki sprožijo imunski odziv.

Profimedia

Simptomi bolezni

Simptomi se pogosto razvijajo počasi in so lahko sprva zelo nespecifični. Med najpogostejšimi znaki so:

• Suha usta (kserostomija): zaradi zmanjšanega delovanja žlez slinavk je sluznica premalo navlažena, oseba pa zaradi občutka suhosti v ustih pogosto pije vodo, ima težave pri žvečenju in požiranju ter razpoke na ustnicah, jezik je rdeč.
• Suhe oči (kseroftalmija): pekoč občutek v očeh, občutek peska v njih oziroma draženje.
• Utrujenost: ena najpogosteje spregledanih težav.
• Otekanje žlez (denimo obušesnih).
• Bolečine v sklepih ali mišicah.
• Težave s kožo, pljuči, z ledvicami, ožiljem ali živčevjem.

Profimedia

Kako poteka zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov, saj za zdaj za Sjögrenov sindrom ni zdravila. Najpogosteje uporabljeni ukrepi vključujejo:

• Umetne solze in umetno slino: pri vsakodnevnem lajšanju suhosti pomagajo kapljice za oči in nadomestki sline.
• Pitje zadostne količine tekočin in izogibanje kofeinu ter alkoholu, ki dodatno izsušita sluznico.
• Vlažilce zraka: ti izboljšujejo kakovost zraka doma, zlasti pozimi.
• Zdravila: protibolečinska in protivnetna zdravila, v težjih primerih tudi imunosupresivi.
• Zobno higieno: suha usta povečujejo tveganje za karies, zato je ustrezna skrb za zobe bistvena.

Profimedia

Ali obstaja preventiva

Ker natančnega vzroka bolezni ne poznamo, specifične preventive ni. Kljub temu lahko posamezniki zmanjšajo tveganje zapletov z zdravim življenjskim slogom, torej z redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano, izogibanjem kajenju in stresu ter dobro higieno ustne votline.

Možnost kakovostnega življenja kljub diagnozi

Čeprav je Sjögrenov sindrom kronična bolezen, večina bolnikov z ustreznim zdravljenjem živi kakovostno in aktivno življenje. Ključ je v zgodnjem prepoznavanju simptomov, rednem spremljanju bolezni in ustreznih življenjskih navadah. Bolniki pogosto oblikujejo rutine, ki jim pomagajo obvladovati dnevne izzive – od nošenja očal za zaščito pred vetrom do uporabe posebnih gelov za vlaženje ustne votline ponoči.