Profimedia

Avtoimunske bolezni so kompleksna skupina zdravstvenih stanj, ki prizadenejo milijone ljudi po svetu. Gre za motnje, pri katerih imunski sistem pomotoma napade lastne celice in tkiva, kar povzroči vnetja in poškodbe organov. Po podatkih ameriške neprofitne organizacije National Cell Foundation obstaja več kot 80 različnih avtoimunskih bolezni, ki prizadenejo približno 4–5 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Nepogrešljiva mikrohranila

Brez tega vitamina ni zdravih kosti in zob

Kaj so avtoimunske bolezni in zakaj nastanejo

Avtoimunske bolezni nastanejo, ko imunski sistem, ki je običajno zadolžen za zaščito telesa pred tujki, kot so virusi in bakterije, začne napadati lastna tkiva. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) natančen vzrok za to še ni povsem pojasnjen, vendar strokovnjaki menijo, da gre za kombinacijo genetskih, okoljskih in hormonskih dejavnikov. Dednost igra pomembno vlogo – nekatere bolezni, kot sta lupus in multipla skleroza, so pogostejše v družinah. Avtoimunski odziv lahko prav tako sprožijo okoljski sprožilci, kot so virusne okužbe, kajenje, izpostavljenost toksinom ali stres.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so avtoimunske bolezni pogostejše pri ženskah, ki predstavljajo približno 78 odstotkov obolelih. Razmerje med ženskami in moškimi je približno 2:1, kar je deloma povezano s hormonskimi spremembami, zlasti v rodni dobi (15–44 let). Bolezni se lahko pojavijo v kateri koli starosti, a so najpogostejše pri odraslih med 20. in 50. letom.

Profimedia

Kje je avtoimunskih bolezni največ

Geografsko gledano so avtoimunske bolezni pogostejše v razvitih državah, kar lahko pripišemo življenjskemu slogu, onesnaženju in boljšemu diagnosticiranju. Trend naraščanja incidence avtoimunskih bolezni opažajo po vsem svetu. Po mnenju strokovnjakov z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je to deloma posledica izboljšanih diagnostičnih metod, pa tudi dejavnikov, kot so povečan stres, nezdrava prehrana in pomanjkanje vitamina D.

Najpogostejše avtoimunske bolezni

Po podatkih neprofitne organizacije National Cell Foundation sodijo med najpogostejše avtoimunske bolezni sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, revmatoidni artritis, lupus, Crohnova bolezen, luskavica, skleroderma in celiakija.

Sladkorna bolezen tipa 1

Značilnosti: Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična bolezen, pri kateri imunski sistem napade celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Posledica je nezmožnost uravnavanja krvnega sladkorja.

Simptomi: Pretirana žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, izguba teže in zamegljen vid.

Zdravljenje: Doživljenjsko nadomeščanje inzulina z injekcijami ali črpalko, spremljanje krvnega sladkorja in zdrava prehrana. Po podatkih UKC Ljubljana so sodobne tehnologije olajšale obvladovanje bolezni.

Preprečevanje: Ker je bolezen večinoma genetsko pogojena, je preprečevanje omejeno. Zgodnje odkrivanje in izogibanje sprožilcem, kot so virusne okužbe, lahko zmanjšajo tveganje.

Avtoimunska obolenja

Sladkorna bolezen tipa 1: V porastu in neozdravljiva, a obvladljiva

Kronična avtoimunska bolezen

Multipla skleroza: vzrok za nastanek bolezni še vedno ni znan

Multipla skleroza

Značilnosti: Multipla skleroza prizadene centralni živčni sistem, saj imunski sistem poškoduje mielinsko ovojnico, ki obdaja živce.

Simptomi: Otrplost, šibkost, težave z ravnotežjem, motnje vida in utrujenost.

Zdravljenje: Imunosupresivna zdravila, fizioterapija in zdravila za obvladovanje simptomov. Po mnenju WHO lahko napredovanje bolezni upočasni zgodnje zdravljenje.

Preprečevanje: Tveganje lahko zmanjšajo zdrava prehrana, bogata z vitaminom D, in izogibanje kajenju.

Profimedia

Revmatoidni artritis

Značilnosti: Revmatoidni artritis je kronično vnetje sklepov, ki povzroča bolečine in deformacije, pogosto prizadene roke in zapestja.

Simptomi: Otekli in boleči sklepi, jutranja okorelost, utrujenost.

Zdravljenje: Protivnetna in biološka zdravila ter fizioterapija. UKC Ljubljana poudarja pomen individualnega pristopa.

Preprečevanje: Simptome lahko omilijo izogibanje kajenju, zdrava prehrana in redna telesna aktivnost.

Kronična vnetja

Obolenje, pred katerim ni varna nobena starostna skupina

Zdravje

Nočne more so lahko znak avtoimune bolezni

Lupus 

Značilnosti: Lupus je sistemska bolezen, ki lahko prizadene sklepe, kožo, ledvice, srce in možgane.

Simptomi: Izpuščaj v obliki metulja na obrazu, bolečine v sklepih, utrujenost in vročina.

Zdravljenje: Kortikosteroidi in imunosupresivi.

Preprečevanje: Zmanjšanje stresa, zaščita pred soncem in redni zdravstveni pregledi.

Profimedia

Crohnova bolezen

Značilnosti: Crohnova bolezen je vnetna črevesna bolezen, ki lahko prizadene kateri koli del prebavnega trakta.

Simptomi: Bolečine v trebuhu, driska, izguba teže in utrujenost.

Zdravljenje: Protivnetna zdravila, imunosupresivi in včasih kirurški posegi. NIJZ poudarja pomen prehranskih prilagoditev.

Preprečevanje: Zdrava prehrana, izogibanje stresu in prenehanje kajenja.

Luskavica

Značilnosti: Luskavica je kožna bolezen, pri kateri se kožne celice prehitro razmnožujejo, kar povzroči rdeče, luskaste madeže.

Simptomi: Srbeči, rdeči ali vijolični madeži, luskasta koža, bolečine v sklepih (pri psoriatičnem artritisu).

Zdravljenje: Lokalna zdravila, fototerapija in sistemska zdravila. UKC Ljubljana priporoča ustrezno redno nego kože.

Preprečevanje: Izogibanje stresu, vlaženje kože in zdrava prehrana.

Prebavila

Dolgotrajno vnetno obolenje: po čem ga prepoznamo in kako ukrepati?

Tegobe s kožo

Neozdravljiva kronična bolezen kože, ki vpliva tudi na duševno zdravje

Bolezni · Oglas

Diagnoza: celiakija … in kako se z njo spopasti

Skleroderma

Značilnosti: Skleroderma povzroča otrdelost kože in vezivnega tkiva, v hujših primerih prizadene tudi notranje organe.

Simptomi: Trda koža, bolečine v sklepih, prebavne težave in oteženo dihanje.

Zdravljenje: Zdravila za izboljšanje prekrvavitve, imunosupresivi in fizioterapija.

Preprečevanje: Zaščita pred mrazom in zmanjšanje stresa.

Profimedia

Celiakija

Značilnosti: Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri gluten poškoduje tanko črevo.

Simptomi: Driska, napihnjenost, utrujenost in anemija.

Zdravljenje: Stroga brezglutenska dieta. NIJZ opozarja na pomen doslednosti.

Preprečevanje: Preprečevanje ni mogoče, a zgodnja diagnoza zmanjša zaplete.

Kako živeti z avtoimunskimi boleznimi

Avtoimunske bolezni so kronične, a z ustreznim zdravljenjem in prilagoditvami življenjskega sloga lahko bolniki živijo polno življenje. WHO priporoča celostni pristop, ki vključuje zdravo prehrano, redno gibanje, obvladovanje stresa in redne zdravstvene preglede. Za obvladovanje simptomov sta ključna podpora bližnjih in sodelovanje z zdravniki specialisti, kot so revmatologi, gastroenterologi ali endokrinologi.