arhiv

To pogosto vodi v spremembe razmišljanja ali vedenja, ki jih povzročajo psihotični simptomi: motnje zaznavanja (halucinacije), zmotna prepričanja (blodnje) in motnje mišljenja. Bolnik lahko sliši, vidi, vonja ali čuti, česar drugi okoli njega ne morejo (halucinacije), npr. ima prisluhe; ti so ena izmed najpogostejših halucinacij.

Oseba z blodnjami trdno verjame v svoja prepričanja, čeprav zanje ne obstajajo nikakršni dokazi.

Primer blodenj je prepričanje, da bolniku drugi berejo misli ali jih obvladujejo z namenom škodovanja. Bolnikov svet je zaradi halucinacij in blodenj popačen, zato je bolnik lahko prestrašen, zaskrbljen ali zmeden. Ti občutki se včasih tako stopnjujejo, da se oboleli boji samega sebe ali plaši okolico.

Razmišljanje o shizofreniji je bilo včasih usmerjeno v delitev prizadetih oseb v dve kategoriji: bolnike, ki »so bolni«, in bolnike, ki »so dobro«. Pojmovanje besedne zveze »biti dobro« se je posodobilo in vključuje vsa stanja od akutne faze do različnih stopenj funkcioniranja in »dobrega počutja«.

To pomeni, da se bolniki s shizofrenijo lahko počutijo bolje zaradi obvladovanja bolezni, s tem pa razvijejo stopnjo funkcioniranja, ki jim ustreza, oz. se vrnejo na takšno stopnjo. Številni dejavniki vplivajo na ta proces, korist vsakega dejavnika posebej pa je individualna.

O mitih in neresnicah pri shizofreniji

MIT št. 1: Shizofrenija je redka duševna motnja, zbolijo samo mladi ljudje.

NE DRŽI! Shizofrenija prizadene približno enega od 100 ljudi. Čeprav se največkrat pojavi med 15. in 30. letom, lahko zbolite tudi pozneje.

Profimedia

MIT št. 2: Shizofrenija je enako kot »razcepljena osebnost«.

NE DRŽI! Pri shizofreniji gre za nezmožnost razlikovanja resničnosti od namišljenosti. Ljudje s shizofrenijo doživljajo halucinacije, to pa pomeni, da zaznavajo in občutijo stvari, ki niso resnične, pogosto pa tudi verjamejo v obstoj nadnaravnih sil in doživljajo motnje mišljenja (blodnje). Ob tem velja še poudariti, da je ljudem z razcepljeno osebnostjo postavljena povsem drugačna diagnoza - disociativna motnja identitete, ki pa jo še vedno pogosto zamenjujemo s shizofrenijo, kar je napaka.

Preberite tudi:

• Kdaj gre za motnjo ADHD?
• Specialistka o kroničnih bolečinah: gre za telesno bolezen 
• Psihiatrinja opozarja: Zaradi marihuane vedno več hudih duševnih stanj

MIT št. 3: Ljudje s shizofrenijo pogosto doživljajo halucinacije, kot lahko vidimo v filmih.

DELNO DRŽI! S ciljem, da bi vzbudili občutek dramatičnosti in pritegnili pozornost, je tovrstno vedenje v filmih vedno upodobljeno z nekaj pretiravanja. Gre torej za prikaz, ki je osnovan na stereotipih o tej duševni motnji.

Res je, da je pojav halucinacij del shizofrenije, kar se največkrat kaže kot zatopljenost osebe v lastni svet, komunikacija z njo pa je lahko otežena. Vzporedno s tem se lahko pojavljajo določeni negativni in kognitivni simptomi, ki se kažejo kot izguba nekaterih vsakodnevnih funkcij (na primer izguba motivacije, težave s pomnjenjem in podobno). Stereotipi, ki jih v povezavi s shizofrenijo pogosto zasledimo v medijih, lahko še podžgejo napačne predstave in negativna stališča do te duševne motnje.

MIT št. 4: Ljudje s shizofrenijo so lahko nevarni in jih je treba namestiti v ustrezne ustanove.

DELNO DRŽI! Pri nekaterih osebah s shizofrenijo se pojavljajo epizode agresivnega vedenja, vendar pa to vedenje ni značilno za shizofrenijo, pogosteje pa se pojavlja, če se oseba ne zdravi.