Profimedia

ADHD je razvojna motnja, kar pomeni, da se njeni osnovni simptomi praviloma pojavijo v otroštvu in se pogosto nadaljujejo v obdobju mladostništva, pri nekaterih tudi v odraslosti. Vzroki zanjo niso povsem znani. Najverjetneje gre za prepletanje in součinkovanje dednostnih dejavnikov in dejavnikov iz okolja, ki vplivajo na to, kako se bodo razvijali možgani. (Vir: Biti starš otroku z ADHD, uredili Bojana Caf in Leonida Rotvejn Pajič)

Večino našega vedenja nadzira usklajena komunikacija med nevroni v različnih predelih možganov. Nevroznanstveniki se lahko naučijo, kako možganske regije sodelujejo pri zapletenih funkcijah z opazovanjem živčne aktivnosti v stanju mirovanja z uporabo magnetne resonance, poroča IFLScience.

Slikanje z magnetno resonanco izvajamo, ko preiskovanec počiva. Če niste klavstrofobični in vas ne moti, da morate biti mirni, je to lahko zelo prijetna izkušnja.

Pridobljeni podatki so za znanstvenike neprecenljivi

Pridobljeni podatki so neprecenljivi za znanstvenike, ki proučujejo vrsto nevroloških motenj in stanj. Znanstveniki upajo, da bodo s primerjavo posnetkov posameznikov s stanji, kot je ADHD, na primer, s tistimi nevrotipičnih ljudi, prepoznali vzorce, ki bi lahko pojasnili nekatere značilnosti teh stanj.

Vendar so tovrstne raziskave ADHD doslej ovirali majhni vzorci in nedosledne metode, zaradi česar je težko potegniti trdne zaključke. Nedavna študija, ki jo je vodil Michael Mooney z Univerze za zdravje in znanost, je želela to spremeniti.

Z uporabo več obsežnih nizov podatkov je ekipa razvila nov način za analizo slikovnih podatkov, ki pokrivajo širša področja možganov kot kdaj prej. Imenovali so ga polinevro ocena (PNRS).

»Naše ugotovitve kažejo močno povezavo med vzorci povezljivosti celih možganov (PNRS) in 554 simptomi ADHD v dveh neodvisnih kohortah,« pojasnjujejo v svojem prispevku.

Avtorji razlagajo, kako bi lahko njihov pristop uporabili za pridobitev boljših vpogledov tudi iz majhnih podatkovnih nizov in bi ga lahko uporabili tudi za identifikacijo mehanizmov, ki se lahko delijo med različnimi nevrološkimi in psihiatričnimi stanji.

Preberite tudi:

• Kako vzgojiti sočutne otroke?
• Kako pomagati otroku, ki ima tremo pred spraševanjem in testi
• Kako se postaviti zase?

Kdaj gre za motnjo ADHD?

Čeprav se zdi otrok zelo nemiren in ima težave s koncentracijo, je pomembno, da ne sklepamo prehitro, da gre za ADHD. Kadar so odstopajoča vedenja zelo izrazita in trajajo dalj časa, je potrebno natančno diagnostično ocenjevanje, ki ga običajno opravi strokovni tim, v katerem so klinični psiholog, specialni pedagog ter specialist otroške in mladostniške psihiatrije.

Odločilno je, da ustrezno prepoznamo prave vzroke otrokovih težav, saj lahko le tako usmerimo pomoč v pravo smer, v priročniku RAZUMETI OTROKA Z ADHD pišejo Leonida Rotvejn Pajič, Nataša Mihevc in Bojan Belec.

Kdaj torej gre za motnjo ADHD?

Otroci z ADHD imajo stalne, vztrajajoče in intenzivne težave na naslednjih

ključnih področjih:

• prekomerna aktivnost,
• pomanjkljiva pozornost,
• impulzivnost.

Vsaj nekaj simptomov s teh treh področij se mora pojaviti zgodaj, tj. pred sedmim letom starosti, prisotni morajo biti vsaj v dveh okoljih (v šoli, doma, med vrstniki) in otroka morajo izrazito motiti v vsakdanjem življenju.