Mateja J. Potočnik

Kaja Pavlin, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., se v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča posveča zdravljenju kroničnih razširjenih bolečin. Sama je v najboljših letih in nima tovrstnih težav, a se zaradi izpovedi bolnikov zelo dobro zaveda, kako težko je življenje, če se vsak dan zbudiš z bolečino, ki ne mine. Na srečo se v Soči lahko pohvalijo tudi z uspešnimi zgodbami, ki dajejo upanje. Seveda pa bi si specialistka, ki je pred Sočo sedem let delala v psihiatrični ordinaciji, želela predvsem tega, da bi bolnikom lahko pomagali prej, saj danes v povprečju traja več let, da sploh pridejo do Soče.

Se še dogaja, da zdravniki odpravijo bolnike, ki prihajajo zaradi nepojasnjenih bolečin, kot hipohondre?

Diagnoza hipohondrija je zastarela. Danes govorimo o motnji telesnih simptomov oziroma somatizacijski motnji. Vendar bolniki še vedno pravijo, da ko zdravnikom potožijo o kroničnih bolečinah, lahko kdaj še dobijo nalepko hipohondra. Ob kroničnih bolečinah so bolniki pogosto slabše razpoloženi, ker kakšni pa smo, če nas 24 ur na dan sedem dni v tednu boli. Pri motnji telesnih simptomov gre za duševno motnjo, pri kronični razširjeni bolečini oziroma fibromialgiji pa za telesno bolezen.

Shutterstock

Kakšna je razlika med tema boleznima, glede na to, da pri nobeni ni vidnih znakov?

Na prvo žogo je pogosto težko razlikovati klinično sliko, zato bolniki velikokrat dobijo napačno diagnozo. Specialisti revmatologije, fizikalne in rehabilitacijske medicine ali drugi zdravniki uporabljajo za to namenjen standardiziran vprašalnik –  indeks razširjene bolečine, anamnezo, preverjajo boleče točke, izključujejo druge bolezni … Bistvena razlika je, da se somatizacijska motnja kaže kot čezmerna psihološka obremenjenost in kronična bolečina pri tem ni nujno prisotna, medtem ko je pri fibromialgiji glavni simptom kronični sindrom bolečine, ki vključuje razširjeno mišično-skeletno bolečino vsaj tri mesece. Se pa včasih obe diagnozi lahko prepletata in takrat smo na spolzkem terenu. Vsekakor se naredi ogromno škode, ko se reče, da je vse v glavi, da naj bolniki le pozitivno razmišljajo, pa bo bolje, da so hipohondri, da preveč jamrajo …, ko pa v resnici trpijo neznosne bolečine in se trudijo s tem preživeti!

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana