Shutterstock

Psihiatrinja z dvajsetletnimi izkušnjami Andreja Pirtovšek Šavs, specialistka klinične farmakologije in terapevtka medicinske hipnoze, je zaskrbljena nad preveč sproščenim odnosom do marihuane in psilocibina (halucinogene gobe).  Pri svojem delu na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana se čedalje pogosteje srečuje z mladimi, ki zaradi kajenja marihuane razvijejo huda duševna stanja. Pristanejo tudi na oddelku pod posebnim nadzorom (t. i. zaprti oddelek) psihiatrične klinike. Gre za hudo trpljenje mladih ljudi, zato čuti dolžnost, da opozarja: kajenje marihuane ni tako nedolžno ali celo zdravilo za vse, kot se je v javnosti že uspelo zakoreniniti.

Na dnevnem oddelku, kamor prihajajo bolniki za štiri ure na dan in je nadaljevanje bolnišnične obravnave, je imela v zadnjem času veliko mladih s prvo epizodo psihoze. Od trinajstih, ki jih je nedavno obravnavala, jih je četrtina kadila marihuano, kar je sprožilo hudo duševno stanje, v katerem bolnik zelo trpi. Psihotična epizoda je namreč lahko videti zelo dramatično, osebo pripeljejo po pomoč z rešilnim vozilom, bolnik se počuti, kot da ga nekdo preganja, da mu hočejo škodovati, in sliši glasove. Ljudje lahko ob občutkih ogroženosti počnejo tvegane stvari – lahko sedejo za volan in gredo v takšnem stanju na cesto, vozijo nezanesljivo, hitreje in ogrožajo druge voznike. Pogosto so tudi samomorilni, previdno opisuje psihiatrinja. Previdno zato, ker ne želi stigmatizirati svojih bolnikov, vendar bi rada opozorila na preveliko lahkotnost sprejemanja kajenja marihuane.

Mateja J. Potočnik

»Če jo začnete kaditi zgodaj v mladosti, na primer pri 15. letu, in to počnete vsakodnevno oziroma večkrat tedensko, ste izpostavljeni tveganju za psihotično epizodo, ki lahko vodi do resnega razvoja bolezni. Prav tako so lahko takšnemu učinku marihuane bolj izpostavljeni tisti, ki imajo za to genske predispozicije, so dedno obremenjeni. Naj navedem primer: obravnavamo 24-letno dekle, ki je začelo redno kaditi marihuano nekje pri 15 letih. Starši za to niso vedeli. Po koncu srednje šole se je zaposlila, občasno še malo kadila, a ne več tako pogosto. K nam je bila sprejeta zaradi psihotičnega stanja: občutka, da jo preganjajo, zasledujejo, slišala je glasove ... Dobila je zdravila, se nekako sestavila, zdaj pa njeni starši opisujejo, da marihuano kadi tudi njihova mlajša hči, ki je vneta zagovornica dobrobiti marihuane. Po družinski anamnezi pa je prav to dekle zelo ogroženo, da bo sledilo sestrini poti.«

To ni zgolj nekakšna cigareta

Sogovornico moti, kako nekritična je postala javnost do marihuane, celo ji naklonjena, češ saj ni nič takega. »Ampak to ni zgolj nekakšna cigareta. Marihuana ni nedolžna, za mlade to gotovo ni dobro! Redno kajenje marihuane lahko povzroča tudi odvisnost, kar vodi do apatičnosti, tesnobe, depresije. In kot že omenjeno, do resnih psihotičnih epizod. Ta doživljanja so strašljiva in tega ne privoščim nikomur.« Predvsem naj se kajenja izogibajo mladi vsaj do 18. leta starosti, še posebej pa za vedno vsi tisti, ki so v preteklosti že imeli psihotična stanja, opozarja Pirtovšek Šavs.

Mladi, ki doživijo psihotično epizodo, pridejo v bolnišnico, uspešno jih zdravijo z antipsihotiki. V nadaljnjih pogovorih se nemalokrat pokaže, da marihuane ne vidijo kot problematične, in jo kadijo naprej – kljub pojasnilu psihiatra, da je to zanje škodljivo. »Včasih pri našem delu nismo imeli težav s tem, zdaj pa se pacienti zelo oprimejo trditev, ki krožijo, češ saj vsi pravijo, da marihuana ni nič takega. Velike težave imamo s pojasnjevanjem, da konkretno zanje pa marihuana ni dobra, temveč zelo škodljiva, saj sproža nove epizode in vračanja v bolnišnico. Svojci kličejo, da imajo težave z njimi, da ne želijo jemati zdravil, ampak raje kadijo marihuano. To je začarani krog. Shizofrenija je ena od psihoz – gre za kronično bolezen, ki je posamezniki velikokrat ne prepoznajo in ne želijo jemati zdravil, preberejo pa, da marihuana pozdravi vse. Tega pred leti ni bilo. Takrat smo rekli, to je droga, zate ni dobra, danes pa moje zdravniško mnenje ne šteje veliko, saj marihuano dojemajo kot zdravilo. Zdravilo pa zdravi, ne škodi.«

Kajenje marihuane spreminja dedni material

Hudo ji je gledati te mlade ljudi, ki prisegajo na »naravno«. »Nisem nasprotnik marihuane, saj v medicini tudi že v Sloveniji uporabljamo preverjene proizvode iz marihuane, ki s točno določenimi koncentracijami in razmerji sestavin ciljajo na določena stanja, pomagajo pri slabosti onkoloških bolnikov, za dvig apetita pri okuženih z virusom HIV, za zmanjšanje spastičnosti pri bolnikih z multiplo sklerozo, pa tudi pri otrocih pri epileptičnih napadih. Vem, da ima zdravilne učinke in svoje mesto v medicini, a pri kajenju oziroma rekreativnem uživanju marihuane je drugače. Do tega smo zelo nekritični.«

Shutterstock

Švedi so med mladimi opravili raziskavo in pokazala je, da je pri tistih, ki pogosto kadijo marihuano, 2,4-krat večja verjetnost, da bodo zboleli za shizofrenijo. »V zadnjem času tudi ugotavljajo, da če redno kadimo marihuano pred 18. letom, prihaja do epigenetskih sprememb, ki nas delajo dovzetnejše za duševno bolezen. Delajo na tem, da bomo lahko prepoznali, za koga kajenje marihuane res ni dobro, in v prihodnosti ciljajo na razvoj produktov, ki nam bodo odkrili tovrstne markerje za razvoj duševne bolezni.«

Nore gobe, še eno čudežno zdravilo

V zadnjem času se kot čudežno zdravilo pojavlja tudi psilocibin (halucinogene gobe). Tudi ta lahko pripelje mlade na oddelek pod posebnim nadzorom, navaja psihiatrinja. »V ZDA jih v mikroodmerkih uporabljajo za zdravljenje tesnobe in posttravmatske stresne motnje, zdaj se to zelo propagira – tudi na zdravniških kongresih, a bolj v smislu, da se to intenzivno raziskuje. Študije se sicer izvajajo na majhnem številu ljudi in skrbi me, da se ne bi ponovila zgodba z marihuano – da ne bi tudi psilocibin postal zdravilo za vse.«

Gre namreč za psihedelik, ki posamezniku dejansko ustvari psihozo. »To se nam na Psihiatrični kliniki v Ljubljani že dogaja. Nedavno je prišel fant, ki je prakticiral psilocibin in doživel psihotično stanje. To je lahko zelo nevarno, saj ta oseba zaradi nepoučenosti, neznanja ne bo prepoznala nevarnega stanja, v katero lahko zaide. In temu fantu se je to tudi zgodilo.«
Opaža, da se o psilocibinu ustvarjajo prispevki in celo serije, a ga predstavljajo zgolj v pozitivni luči, češ kako spodbuja kreativnost ... »Opozarjam, bodite previdni! Vem, kako se lahko informacija izkrivi, če se oseba loti 'terapije' s psilocibinom. Pri delu srečujem več takih primerov, ki prihajajo k nam zaradi takšnih preizkusov spoznavanja sebe in duhovnih transformacij. Učinki so lahko usodni – psilocibin povzroči, da povsem narobe doživljate realnost. Nekdo bo lahko v takem stanju le nekaj ur, pri drugem lahko to sproži izjemno resno stanje. Moram opozoriti na veliko previdnost, saj me glede na videno v ambulanti upravičeno skrbi.«

Trk dveh svetov, bi torej lahko rekli, saj se na evropski ravni zbirajo podpisi, da bi psihedeliki postali del priznanih terapij. Pobudniki iniciative govorijo o transformaciji skrbi za mentalno zdravje v Evropi.

Kaj se zgodi človeku s psihozami, če še vedno kadi marihuano?

»Psihoze  se ponavljajo, če kadi marihuano in ne jemlje zdravil. Ponavljajoče se epizode psihoze uničujejo možganske celice in povzročajo spremembe na možganih, ki so vidne pri magnetni resonanci glave. V Kanadi, eni prvih držav, kjer so marihuano legalizirali (2018), so delali študije o pojavnosti shizofrenije in psihoz. Ugotovili so, da je psihoz, teh enkratnih dogodkov, sproženih z marihuano, precej več, ni pa več shizofrenije. Nikoli pa ne vemo, ali se bo pri človeku s prvo psihozo to razvilo v daljšo bolezen.«

Ovrzimo mit

Če pokadiš marihuano, si bolj umirjen. »Ne, ni nujno, v tebi lahko to sproži nasproten učinek: paranojo, strah, občutek, da ti sledijo in te preganjajo,« odgovarja Andreja Pirtovšek Šavs.

Objavljeno v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana