Shutterstock

Psihiatrinja z dvajsetletnimi izkušnjami Andreja Pirtovšek Šavs, specialistka klinične farmakologije in terapevtka medicinske hipnoze, je zaskrbljena nad preveč sproščenim odnosom do marihuane in psilocibina (halucinogene gobe).  Pri svojem delu na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana se čedalje pogosteje srečuje z mladimi, ki zaradi kajenja marihuane razvijejo huda duševna stanja. Pristanejo tudi na oddelku pod posebnim nadzorom (t. i. zaprti oddelek) psihiatrične klinike. Gre za hudo trpljenje mladih ljudi, zato čuti dolžnost, da opozarja: kajenje marihuane ni tako nedolžno ali celo zdravilo za vse, kot se je v javnosti že uspelo zakoreniniti.

Mateja J. Potočnik

Na dnevnem oddelku, kamor prihajajo bolniki za štiri ure na dan in je nadaljevanje bolnišnične obravnave, je imela v zadnjem času veliko mladih s prvo epizodo psihoze. Od trinajstih, ki jih je nedavno obravnavala, jih je četrtina kadila marihuano, kar je sprožilo hudo duševno stanje, v katerem bolnik zelo trpi. Psihotična epizoda je namreč lahko videti zelo dramatično, osebo pripeljejo po pomoč z rešilnim vozilom, bolnik se počuti, kot da ga nekdo preganja, da mu hočejo škodovati, in sliši glasove. Ljudje lahko ob občutkih ogroženosti počnejo tvegane stvari – lahko sedejo za volan in gredo v takšnem stanju na cesto, vozijo nezanesljivo, hitreje in ogrožajo druge voznike. Pogosto so tudi samomorilni, previdno opisuje psihiatrinja. Previdno zato, ker ne želi stigmatizirati svojih bolnikov, vendar bi rada opozorila na preveliko lahkotnost sprejemanja kajenja marihuane.

Kaj se zgodi človeku s psihozami, če še vedno kadi marihuano? Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Shutterstock

revija Jana