Otroška paraliza: skoraj izkoreninjena bolezen, ki se lahko vrne
Otroška paraliza – ime, ki je nekoč v številnih družinah vzbujalo strah – je danes v večini sveta skoraj pozabljeno.
A bolezen, ki ima potencial povzročiti hudo invalidnost in celo smrt, ni popolnoma izkoreninjena. Njeno upočasnjeno brisanje iz zgodovine nas opominja, da so cepljenje, nadzor in priprava ključni, dokler ni povsem izkoreninjena možnost njene vrnitve.
Kaj pravzaprav je otroška paraliza?
Otroška paraliza (poliomielitis), ki jo povzročajo poliovirusi tipov 1, 2 in 3, je virusna bolezen, ki prizadene predvsem živčni sistem. Virus se namnoži v prebavilih okužene osebe in se prenašapreko fekalno-oralnega načina (nečista voda, umazane roke, kontaminirana hrana) ali s kapljičnim prenosom.
Večina okužb (več kot 70 %) poteka brez simptomov — okuženi razvije imuniteto, vendar ne zazna bolezni. Pri približno 25 % okuženih se pojavijo nespecifični znaki, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, slabost ali driska. Le pri manj kot 1 % okuženih bolezen napreduje do paralize, ki lahko prizadene okončine ali dihalne mišice.
Ko virus prizadene živčne celice, lahko povzroči trajno poškodbo ali smrt teh celic. Če v prizadetem telesnem delu oslabi mišice, se razvije paraliza. Če so prizadete dihalne mišice, je smrtna nevarnost zelo velika brez ustrezne pomoči.
Ni specifičnega zdravila — zdravljenje je podporno: lajšanje bolečin, fizioterapija, opornice, v hujših primerih dihalna podpora.
Zgodovinski prelomi in sodobni izzivi
Pred uvedbo množičnega cepljenja je otroška paraliza vsako leto prizadela velike dele populacije, mnogi so ostali ohromljeni, številni so umrli. V Sloveniji so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja zabeležili okrog 250 primerov letno, s smrtjo do 24 otrok — danes je take številke praktično nemogoče doseči.
Z vzpostavljanjem sistemov cepljenja se je bolezen v Evropi umaknila. Leta 2002 je bil evropski kontinent razglašen za območje brez otroške paralize. Kar zadeva Afriko, je v mednarodnih kampanjah SZO uspel velik uspeh: divji virus otroške paralize je bil po dolgih prizadevanjih izkoreninjen v Afriki.
A popolna zmaga še ni osvojena. Najbolj “trdoživi” žarišči ostajata Pakistan in Afganistan, kjer se divji virus še krepi v skupnostih s slabšo precepljenostjo. Nekateri cepilni sevi (v redkih okoliščinah) lahko sčasoma mutirajo v virus, ki povzroča paralizo — to je eden od razlogov, zakaj se uporaba živih (peroralnih) cepiv v stalnem programu postopoma opušča.
Cepljenje v Sloveniji — kako se izvajajo in kdo je v nevarnosti?
V Sloveniji je cepljenje proti otroški paralizi del obveznega programa cepljenja — to pomeni, da ga država krije in ga mora opraviti vsak otrok. Uporablja se kombinirano cepivo (6-valentno), ki otroka hkrati ščiti pred več boleznimi: davico, tetanusom, oslovskim kašljem, HIB (Haemophilus influenzae tip b), hepatitisom B in otroško paralizo.
Običajni razpored v Sloveniji za otroke rojene od oktobra 2019 dalje je:
- 1. odmerek pri 3 mesecih
- 2. odmerek pri 5 mesecih
- 3. odmerek med 11. in 18. mesecem
- Obnovitveni odmerki v osnovni šoli in kasneje.
Za odrasle velja posebna politika: cepljenje je obvezno za tiste, ki potujejo v države, kjer otroška paraliza še kroži, ali so izpostavljeni tveganju pri svojem delu.
Zakaj ne smemo obupati — pomen vzdrževanja visoke precepljenosti
Čeprav smo bolezen skoraj izgnali iz Evrope, obstaja tveganje za “uvoz” primerov – s prihodom ljudi z območij, kjer bolezen še ni izkoreninjena.
Prav zato zdravniki in epidemiologi opozarjajo, da moramo vzdrževati visok delež precepljenosti (»skupinska imunost«), da preprečimo širjenje morebitnih žarišč.
Druga ključna komponenta je nadzor: v primeru vsake akutne flakcidne paralize (AFP) se vzpostavi epidemiološki protokol – odvzem vzorcev blata, laboratorijska analiza, iskanje vira okužbe.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
