Profimedia

V iskanju slovenskih nogometnih legionarjev smo se podali na pot okoli sveta in prečesali prve lige posameznih držav. Pod drobnogled smo namreč vzeli zgolj tiste, ki igrajo v elitnih ligah posameznih držav. Našteli smo jih 90, seveda pa dopuščamo možnost, da smo kakšnega (oziroma naši kolegi s portala Transfermarkt) tudi spregledali. Čeprav je prestopni rok v večini držav že končan, se ta naš seznam še vedno lahko tudi spremeni.

Kakorkoli že, če sta Phileas Fogg in njegovi zvesti butler Jean Passepartout za pot okoli sveta potrebovala 80 dni, smo mi potrebovali 90 igralcev. Legionarjev ali gastarbajterjev, kakor vam je ljubše. Nogometašev, ki so se s trebuhom za kruhom podali prek slovenskih meja.

Najdete jih v številnih državah, ligah in mestih. Od Združenih držav do Kitajske, od New Yorka do Mahačkale. Nekateri, denimo Jan Oblak in Benjamin Šeško, pogosto v soju najmočnejših žarometov, spet drugi daleč od oči in posledično daleč od srca.

Le še šest v top pet

Pred dobrim letom dni smo nek podoben zapis naslovili z Le devet v top pet. Le devet igralcev je namreč igralo v petih najmočnejših evropskih ligah. Leto dni kasneje je število še manjše. V najmočnejših petih ligah, ki jim po nekoč priljubljeni oddaji hrvaške televizije še vedno pogosto pravimo »lige petice«, je le še šest slovenskih nogometašev.

A če je padla kvantiteta, pa je narasla kvaliteta, vsaj ko je govora o ligah oziroma klubih znotraj teh petih top lig. Najbrž ni potrebno pisati na kaj ciljamo, pa vendar. Po nekaj letih ima Slovenija znova svojega predstavnika v elitni angleški Premier ligi. Ne le enega, ampak kar dva. Jaka Bijol sicer še čaka na prvenstveni debi v dresu Leedsa, tudi Benjamin Šeško pa ne more biti ravno zadovoljen z začetkom svoje avanture na Old Traffordu.

Ekipa

Po katastrofalni lanski sezoni so lahko navijači Uniteda na lastni koži občutili tisto frazo, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. A o tem je bilo prelitega že veliko črnila. Dva Slovenca najdemo tudi v angleški drugi ligi, v zahtevni EFL Championship igrata napadalca Nik Prelec (Oxford United) in Žan Vipotnik (Swansea), ki je na začetku sezone v odlični strelski formi.

Jan Oblak je še 12. zaporedno sezono slovenski nogometni ambasador v Madridu oziroma La ligi. Vnovič smo zabeležili upad slovenskih igralcev v italijanski Serie A. Lani so bili štirje, zdaj sta le še dva. Sandi Lovrić je še vedno član Udineseja, Tjaš Begić pa se nadeja, da bo v dresu Parme priložnost dobil tudi v prvi ligi. Še nekaj jih je v Serie B (Leo Štulac/Reggiana, Žan Majer/Mantova, Aljaž Strajnar/Monza) ali pa se kalijo v mladinskih ekipah, kot denimo Luka Topalović in/ali Relja Obrič, ki z Interjem U23 oziroma Atalanto U23 igrata v tretji ligi.

Še manjše število slovenskih nogometašev kot v Serie A je v elitni nemški bundesligi. Kevin Kampl. To je to, to je seznam. David Zec se je s Kielom po lanski sezoni preselil v drugo ligo, tam pa bo naletel tudi na rojaka Aljaža Casarja, ki je član Dynama iz Dresdna, ter Žana Celarja, ki svojo srečo poskuša najti pri Fortuni iz Düsseldorfa.

V francoski Ligue 1 v letošnji sezoni ni slovenskega nogometaša, še najbližje ji je Jan Mlakar, ki ga je italijanska Pisa posodila drugoligašu Amiensu.

Največ na Poljskem

Največ slovenskih nogometašev, sedem, sicer igra v poljski Ekstraklasi, šest jih je v hrvaški prvi ligi, po pet pa v prvi češki in ruski ligi, ki je zaradi vojaške invazije na Ukrajino še vedno v nemilosti Uefe in so jo v zadnjih letih zapustili številni zvezdniki.

Razmere v Ukrajini bo lahko od blizu spoznal Kai Cipot, otrok Mure se je poleti pridružil ekipi Veres Rivne. Vse več slovenskih nogometašev si kruh služi tudi v arabskem svetu. V Savdski Arabiji so letos trije, v Združenih arabskih Emiratih pa dva. Nejc Gradišar je še vedno v Egiptu, Robert Berič pa na Kitajskem, a je trenutno del rezervne ekipe Changchun Yatai.

Ekipa

To naše popotovanje bomo sklenili na oni strani velike luže, v MLS boste našli tri slovenske nogometaše. Oziroma štiri, če zraven štejemo še nekdanjega vratarja Olimpije Aljaža Ivačiča, ki je bil v iztekajoči se sezoni član ekipe New England Revolution. A poleti je po seriji slabih rezultatov (in predstav) najprej pristal na klopi, da bi ga sredi septembra odslovili in je zdaj v tako imenovanem MLS bazenu, iz katerega lahko klubi novačijo oziroma menjajo igralce, da pokrpajo morebitne nastale vrzeli.

PS: Nogometaše, ki so se odločili za igranje za drugo reprezentanco, kot sta denimo Erik Kojzek in Arjan Malić, na ta naš seznam nismo (več) uvrstili. Kot tudi ne Marcela Petrova alias Wang Hanlonga, ki si kruh služi v Šangaju, v kitajski Super Ligi pa je uvrščen v rubriko naturaliziranih igralcev.

Trenerje bi lahko prešteli na prste ene roke

Precej kratek je seznam slovenskih trenerjev, ki si kruh služijo v tujini. Tiste v prvih ligah bi lahko prešteli na prste ene roke. Luka Elsner je zelo uspešno začel svojo avanturo v poljskem Krakovu, s tamkajšnjo Cracovio je namreč po slabi tretjini prvenstva trenutno na drugem mestu elitne poljske lige. Dober začetek sezone je tudi za Dušanom Kosićem, ki od decembra 2024 vodi Lokomotiv iz Plovdiva. Po desetih krogih njegova ekipa zaseda četrto mesto.

Slabše gre Simonu Rožmanu v HNL, po osmih krogih z Osijekom zaseda šesto mesto. Mitja Mörec svojo kariero gradi v sosednji Avstriji, letos pa je prvič priložnost dobil v avstrijski Bundesligi, poleti je namreč prevzel Blau-Weiß iz Linza. In s tem se seznam slovenskih trenerjev, ki v tujini vodijo prvoligaške klube, konča. Ante Šimundža namreč s Slaskom iz Vroclava v letošnji sezoni igra v poljski drugi ligi.