Pri tej otroški bolezni se izpuščaj pojavi šele po padcu vročine
Šesta bolezen prizadene predvsem majhne otroke, stare od 6 mesecev do 3 let v obdobju, ko začnejo obiskovati vrtec.
Šesta bolezen, znana tudi kot exanthema subitum, je pogosta virusna okužba, ki prizadene predvsem majhne otroke. Povzročata jo humani herpesvirus 6 in humani herpesvirus 7, ki sodita v družino herpesvirusov, kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Za šesto bolezen je značilna visoka vročina, ki ji sledi izpuščaj, ter je običajno blaga, a lahko povzroči določene zaplete.
Kako se razlikuje od drugih otroških bolezni
Šesta bolezen je bila prvič opisana v začetku 20. stoletja, ko so jo prepoznali kot eno od šestih klasičnih otroških izpuščajnih bolezni, skupaj z ošpicami, s škrlatinko, z rdečkami, Dukesovo boleznijo in s peto boleznijo. Za razliko od ošpic ali noric, ki imajo bolj specifične izpuščaje že od začetka, se pri šesti bolezni izpuščaj pojavi šele po padcu vročine, kar je edinstveno. Poleg tega je omejena na otroke, stare od 6 mesecev do 3 let, in po preboleli okužbi običajno pusti doživljenjsko imunost.
Vzroki za šesto bolezen in prenos
Šesto bolezen povzročajo virusi, ki se prenašajo kapljično prek sline, kašlja ali nosnih izločkov. Otroci so bolj dovzetni, ker se njihov imunski sistem šele razvija, še posebej v starosti od 9 mesecev do 2 let, ko je bolezen najpogostejša. Po podatkih Pediatrične klinike v Ljubljani je to obdobje, ko otroci pogosto začnejo obiskovati vrtec, kar poveča tveganje za okužbo zaradi tesnih stikov.
Kdaj otroke najpogosteje doleti šesta bolezen
Bolezen se pojavlja skozi vse leto, vendar je po podatkih NIJZ pogostejša spomladi in jeseni. Incidenca je najvišja pri dojenčkih, starih od 9 do 12 mesecev, saj so ti še posebej dovzetni za virusne okužbe.
Simptomi in inkubacijska doba
Inkubacijska doba šeste bolezni traja od 7 do 17 dni, povprečno 10 dni. Začne se z nenadno visoko vročino (do 40 stopinj Celzija), ki traja 3–5 dni. Otroci so lahko razdražljivi, imajo izcedek iz nosu, kašelj ali drisko. Ko vročina pade, se pojavi rožnato-rdeč izpuščaj, ki se začne na trupu in se razširi na okončine, a ne srbi in izgine v nekaj dneh. Prav zato, ker makulopapulozen izpuščaj, torej mešanica lis in majhnih bunkic, ne srbi, ga tudi ni treba z ničemer mazati. Kužnost traja od dva dni pred vročino do normalizacije temperature, kot navaja Zdravstveni dom Ljubljana.
Diagnoza in zdravljenje
Zdravniki šesto bolezen diagnosticirajo na podlagi kliničnih znakov, kot so visoka vročina in značilen izpuščaj. Krvni testi za potrditev virusa so redki, saj so simptomi dovolj specifični. Zdravljenje je simptomatsko, z zdravili za zniževanje vročine, zadostno hidracijo in počitkom. Pri otrocih, nagnjenih k vročinskim krčem, je nujna posebna pozornost pri obvladovanju temperature.
Preprečevanje in možne posledice
Cepiva proti šesti bolezni ni, zato je ključna dobra higiena: umivanje rok, čiščenje površin in izogibanje stiku z okuženimi osebami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bolezen večinoma blaga, a pri 10–15 odstotkih otrok se lahko pojavijo vročinski krči. Redki zapleti vključujejo otekanje bezgavk, jeter, vranice ali, izjemoma, encefalitis (vnetje možganov).
Šesta bolezen v Sloveniji in svetu
V Sloveniji šesta bolezen ni sistematično spremljana, a po ocenah NIJZ vsako leto prizadene več tisoč otrok, zlasti v vrtcih. V Evropi in svetu je pojavnost podobna, saj je predvsem humani herpesvirus 6 zelo razširjen. Po podatkih WHO je incidenca višja v državah z nižjimi higienskimi standardi, kjer se virus hitreje širi. V zadnjih letih ni opaziti porasta, a gneča v vrtcih in pomanjkanje higiene lahko povečata tveganje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
