Profimedia

MRSA je sev bakterije Staphylococcus aureus, ki je odporen na meticilin in pogosto tudi na druge antibiotike. Ker so možnosti zdravljenja omejene, lahko okužbe z MRSA predstavljajo resno grožnjo, predvsem pri ranljivih skupinah. V večini primerov ljudje ne vedo, da so nosilci MRSA (t. i. kolonizacija), saj bakterija ne povzroči bolezni, dokler ne pride do primernega vstopnega mesta – odprte rane, oslabljen imunski sistem ali hospitalizacija.

Kako MRSA deluje: od kolonizacije do okužbe

Kolonizacija pomeni, da se bakterija naseli na koži ali sluznicah (na primer v nosu, pod pazduhami ali v dimljah), vendar ne povzroča simptomov. Ljudje lahko bakterijo prenašajo dalje, ne da bi imeli očitne težave.

Okužba se pojavi, ko bakterija preide skozi zaščitne mehanizme telesa – odprte rane, odrgnine, kirurške rane, intravenske linije ipd. Okužba lahko prizadene kožo, mehka tkiva, pljuča, sklepe, kosti, pa tudi krvni obtok. Simptomi so podobni kot pri drugih bakterijskih okužbah: rdečina, oteklina, gnoj, vročina, lokalna bolečina, pri hujših oblikah pa splošna slabost in vročina.

Wikipedija

Kdo je najbolj ogrožen

Skupine z večjim tveganjem so:

• starejši ljudje, stanovalci domov za ostarele;
• bolniki z oslabljenim imunskim sistemom (npr. zaradi kroničnih bolezni ali zdravstvene oskrbe);
• ljudje s kirurškimi ranami;
• tisti, ki so pogosto bolnišnično oskrbovani;
• osebe, ki imajo opekline ali odrgnine;
• družine ali okolja, kjer je že prisotna okužba ali kolonizacija; tudi športne dejavnosti, bolezni kože, tetoviranje, britje, povečujejo tveganje.

Zaradi čezmerne uporabe antibiotikov

Bakterije postajajo vse bolj odporne, bomo spet umirali od vnetja žrela?

Preventivni ukrepi za zaščito pred MRSA

Učinkovita preventiva MRSA se začne pri skrbi za higieno rok. Roke je treba vedno umiti z milom in vodo ali uporabiti razkužilo na osnovi alkohola — še posebej pred in po dotiku ran, po uporabi skupnih površin ali opreme ter po kontaktu z osebo, ki je okužena. Dokazano je, da redna praksa higiene rok pomembno zmanjšuje pojav MRSA okužb.

Rane, odrgnine in druge poškodbe kože je potrebno takoj očistiti in pokriti, dokler se popolnoma ne zacelijo. Uporaba sterilnih oblog ali obližev preprečuje vstop bakterij in zmanjšuje tveganje za širjenje okužbe. Pri negi ran je treba slediti navodilom zdravstvenega osebja.

Profimedia

Površine, ki jih pogosto uporabljamo — kot so kljuke, pipice, klaviature, športna oprema, stoli v garderobah ali telovadnicah — je nujno redno čistiti in razkuževati. Uporaba čistil, ki so učinkovita proti MRSA, in zagotavljanje, da razkužilo ostane na površini dovolj dolgo, sta ključna za uničenje bakterij.

Odgovorna uporaba antibiotikov je nujna — pacient mora jemati zdravilo vse dni terapije, tudi če se počuti bolje, da se prepreči razvoj nadaljnje odpornosti bakterij.

Bolezni

Gonoreja: bakterija, ki je prelisičila sodobno medicino in antibiotike

Dekolonizacija: kdaj je potrebna in kako poteka

Dekolonizacija pomeni odstranjevanje bakterij nosilcev MRSA s telesa, da se zmanjša tveganje za okužbo oziroma prenos na druge. Priporočila so se v zadnjih letih posodobila.

• Evropske smernice navajajo, da je dekolonizacija smiselna pred visokorizičnimi operacijami (srce, ortopedija). Uporablja se intranazalno mazilo (npr. mupirocin) in antiseptik za kožo, kot je klorheksidin.
• V zdravstvenih domovih in bolnišnicah se kombinirajo ukrepi: testiranje, izolacija koloniziranih bolnikov, antiseptične kopeli ali prhanja ter mazila.
• Uspešnost dekolonizacije je odvisna od več dejavnikov: prisotnosti ran ali drugega razpokanja kože, doslednosti pri zdravljenju, morebitne odpornosti bakterije.

Arhiv

Zakaj je MRSA problem tudi v skupnosti

Čeprav bolnišnično pridobljene okužbe (HA-MRSA) še vedno veljajo za veliko grožnjo, se pojavlja vedno več okužb izven bolnišnic (CA-MRSA). To pomeni, da lahko veliko ljudi z zdravim imunskim sistemom prejme okužbo, če so izpostavljeni bakteriji v športnih prostorih, vrtec-okolju, pri skupnem življenju ali v gospodinjstvu, kjer so ranljivi člani.

Česen

Naravni antibiotik, ki varuje celo pred rakom

Kaj storiti, če sumimo na okužbo ali smo nosilci

• Obrnite se na zdravnika, če imate rane, ki se ne zdravijo, gnojni izcedek iz rane, rdečina, vročina ipd.
• Če zdravnik sumi na MRSA, bo opravil mikrobiološki test (npr. bris nosu, kože ali rane), da ugotovi, ali gre za MRSA ali MSSA.
• Zdravnik bo nato prilagodil antibiotik glede na laboratorijske izvide. Zdravljenje brez potrjene diagnoze MRSA je tvegano.