FB PKD

V neurju nad Novim mestom so nedavno klonili kar štirje javni objekti. Meteorna voda je zalila Športno dvorano Leona Štuklja, nekaj prostorov Šolskega centra Novo mesto, zdravstvenih ustanov in Osnovne šole Drska. Na slednji je odkrilo tudi streho.

Strokovnjaka z ljubljanske gradbene fakultete sta za Svet24 opozorila na večplastnost težav, ki vodijo do škode. Temeljna vzroka sta gradnja po načelu najnižje cene pri javnih naročilih in poddimenzionirani kanalizacijski sistemi, ki niso kos veliki količini vode v kratkem času.

F.A. Bobo

Javni objekti bolj na očeh, saj škoda na njih prizadene več ljudi

Docent Luka Pajek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL poudarja, da statističnih podatkov o tem, kateri objekti so bolj podvrženi škodi, ni. Ob tem dopušča, da so šole pogosteje v središču pozornosti javnosti, saj tragedija družinske hiše zadeva manj ljudi kot tragedija na javni stavbi, kot so šole in vrtci. A to ne pomeni, da so slabše projektirane.

L. Markelj

Napake pri projektiranju nosilnosti streh so po njegovih besedah redke, v praksi tudi opaža vse več povpraševanja po recenziji zahtevnejših projektov in detajlov v fazi priprave projekta za izvedbo (PZI), kar pozdravlja.

Problem je izvedba, a tudi projektirane obremenitve se morajo prilagoditi

A opozarja na težave pri izvedbi. "V Sloveniji se preko javnih naročil načeloma gradi po merilu najnižje cene, kar inherentno daje slab občutek, ko govorimo o izvedbi," je pojasnil in dodal, da je zato ključen kakovosten gradbeni nadzor.

Velike strešne površine telovadnic morajo zaradi svoje oblike imeti manjše strešne naklone, kar narekuje pločevinasto streho. Ta pa je ob horizontalnih vetrih podvržena podtlaku, zato je po Pajkovih besedah ključno, da je streha na dovolj točkah pritrjena.

Vse bolj ekstremni vremenski pojavi, že lahko presegajo projektirane obremenitve, zato je Inženirska zbornica Slovenije po poplavah leta 2023 spodbudila revizijo občinskih prostorskih načrtov in pripravo smernic za doseganje večje odpornosti stavb, je Pajek dejal za Svet24.

Odvodnjavanje ni načrtovano za takšno količino padavin

Asistent Matej Radinja dodaja, da tudi sistemi za odvodnjavanje niso zasnovani za primere, ko v kratkem času pade tako velika količina vode.

FB

V novomeškem neurju 16. septembra je v desetih minutah padlo 35 milimetrov padavin, za kar je doslej statistično veljalo, da se lahko zgodi le enkrat v petdesetih letih.

Kanalizacijski sistemi so po standardih načrtovani za nalive s povratno dobo med 5 in 30 let. "Ugotovimo lahko, da je nedavni naliv v Novem mestu presegel projektne vrednosti, kar je najverjetneje botrovalo k vdoru padavinske vode v najnižje dele stavb," ocenjuje Radinja.

Kot rešitev predlaga analizo delovanja kanalizacijskih sistemov ob ekstremnih padavinah in uporabo ukrepov modro-zelene infrastrukture, kot so infiltracijske kotanje, deževni vrtovi in zatravljeni jarki, s katerimi bi zmanjšali hipni odtok vode v kanalizacijo.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL