Motnje hranjenja: pravočasno zdravljenje prinaša popolno okrevanje
Motnje hranjenja so kompleksne duševne motnje, ki vplivajo na posameznikove težave na področju fizičnega in duševnega zdravja.
Za motnjami hranjenja, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do telesa in hranjenja, po vsem svetu za njimi trpi več kot 70 milijonov ljudi. Te motnje se ne ozirajo na spol, spolno usmerjenost, raso, etični izvor, starost, družbenoekonomski razred in izobrazbo. Med vsemi duševnimi motnjami imajo najvišjo stopnjo smrtnosti, po drugi strani pa, če jih pravočasno zdravimo, veliko možnost popolnega okrevanja.
Vrste, značilnosti in pojavnost
Poznamo več vrst motenj hranjenja, ki lahko prehajajo druga v drugo. Najbolj poznane oblike so anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje, novejši obliki pa sta bigoreksija in ortoreksija.
Za anoreksijo je značilno pretirano zavračanje hrane, nizka telesna teža, strog nadzor nad vnosom hrane, pa tudi pretirana telesna aktivnost. Zametki se začnejo že v obdobju otroštva in mladostništva.
Za bulimijo so značilni prenajedanje in bruhanje in/ali zloraba odvajal, s katerim oseba vzdržuje želeno telesno težo. Bulimija lahko dolga leta ostane prikrita, kljub temu pa pušča številne posledice na telesu. Najpogosteje se pojavlja v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti.
Pri kompulzivnem prenajedanju ima posameznik epizode prenajedanja s hrano, s katero blaži druge stiske v življenju. Te osebe imajo pogosto čezmerno telesno težo, motnja pa se pojavlja večinoma v odraslosti.
Bigoreksija se kaže kot obsedenost s športom in mišičastim telesom, saj telo posameznika s to motnjo nikoli ni dovolj mišičasto.
Za ortoreksijo pa je značilna obsedenost z zdravo prehrano, ki postane osrednja točka v življenju osebe.
Zakaj nastanejo in kako najti pot iz njih
Pri motnjah hranjenja se sicer zdi, da je glavni problem hrana, saj se vse vrti okoli hrane, vendar je hrana le simptom – sredstvo za lajšanje duševnih in čustvenih stisk. Pravi vzrok nastanka motenj hranjenja so hude duševne stiske, nizka samopodoba in samospoštovanje ter nesprejemanje sebe, povezane pa so tudi z odnosi s pomembnimi drugimi (družinskimi člani). Zato je za razrešitev teh hudih stisk potrebno poglobljeno terapevtsko delo na področju spreminjanja odnosa do sebe, spreminjanja manj funkcionalnih vedenj v bolj funkcionalna, učenja konstruktivnih strategij spoprijemanja s stresom in spreminjanja odnosa sebe do drugih. Po potrebi je treba vključiti tudi zdravila.
Čeprav se motnje hranjenja včasih zdijo brezizhodne, je treba poudariti, da imajo ob pravočasnem zdravljenju možnost popolnega okrevanja. Ključna je zgodnja pomoč strokovnjakov, saj oseba z motnjami hranjenja potrebuje specifično obravnavo za spremembe, ki jih sama ali s pomočjo svojih bližnjih težko doseže.
Če se vi ali vaš bližnji srečuje z motnjo hranjenja, se za vodenje zdravstvenega stanja obrnite na osebnega zdravnika, ki vas bo napotil naprej.
Nekaj smernic za bližnje oseb z motnjami hranjenja
Če vaš bližnji razvije motnjo hranjenja, se lahko znajdete v stiski, saj ne veste, kako se mu približati, da ne bi naredili dodatne škode ali ga prizadeli. Z bližnjim se na samem v varnem in zaupnem okolju pogovorite in mu povejte, da vas skrbi zanj, da bi mu radi pomagali, pri čemer se izogibajte podajanja občutkov krivde. Bližnjega spodbujajte, da opiše svoje občutke in strahove.
Izogibajte se pripomb in komplimentov glede videza in teže; pozornost preusmerite na njegovo čustveno stanje. Naučite se čim več o motnjah hranjenja: berite knjige, članke, letake, poglejte kak film, da jih boste lažje razumeli in lažje pomagali bližnjemu. Osebi z motnjami hranjenja predlagajte, da poišče strokovno pomoč in podporo, podporo pa si poiščite tudi sami, saj vam bo pomagala pri razumevanju vašega bližnjega.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
