Nenadne spremembe na koži, ki jih povzroča stres
Stres se ne pozna le na razpoloženju, spanju in energiji. Zelo hitro ga lahko začuti tudi koža – od mozoljev in rdečice do srbečice, zabuhlosti in izpadanja las.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko smo dlje časa pod pritiskom, telo ne ostane ravnodušno. Sprožijo se hormonski in živčni odzivi, med njimi tudi povečano izločanje kortizola, ki mu pogosto pravimo stresni hormon. Ta lahko vpliva na vnetne procese v telesu, na delovanje imunskega sistema, na izločanje maščobe v koži in tudi na njeno sposobnost obnavljanja.
Zato ni nenavadno, da se v stresnih obdobjih na obrazu nenadoma pojavijo mozolji, koža postane občutljivejša, pod očmi se zarišejo temni kolobarji ali pa se poslabšajo težave, ki jih je človek sicer že imel pod nadzorom. Koža je namreč tesno povezana z dogajanjem v telesu, zato pogosto razkrije, da smo preobremenjeni, še preden si to priznamo sami.
Nenaden izbruh mozoljev
Eden najpogostejših znakov stresa na koži so akne oziroma mozolji, ki se pojavijo naenkrat, pogosto v obdobjih večjih obremenitev. Stresni hormoni lahko spodbudijo večje izločanje sebuma, koža se hitreje masti, pore se lažje zamašijo, hkrati pa se okrepi tudi vnetni odziv.
Takšni izbruhi se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki sicer nimajo izrazitih težav z aknami. Pogosto jih opazimo na bradi, čeljusti, licih ali čelu, spremljata pa jih lahko rdečica in občutek razdraženosti.
Poslabšanje ekcema, luskavice ali rozaceje
Stres lahko poslabša tudi že obstoječe kožne bolezni. Pri ljudeh z ekcemom se lahko okrepita srbenje in suhost, pri luskavici se lahko pojavijo nova žarišča ali izrazitejše luščenje, pri rozaceji pa rdečica, pekoč občutek in občutljivost kože.
Takšni izbruhi niso vedno posledica nove kozmetike ali zunanjih dejavnikov. Včasih je sprožilec prav dolgotrajna psihična napetost, neprespanost ali kombinacija več obremenitev, ki se v telesu nabirajo dlje časa.
Zabuhle oči in temni kolobarji
Ob stresu pogosto trpi tudi spanec. Če zvečer težko zaspite, se ponoči prebujate ali spite premalo, se to hitro pozna okoli oči. Pojavijo se lahko zabuhlost, temni kolobarji in utrujen videz obraza.
Kortizol lahko vpliva tudi na zadrževanje vode v telesu, zato so oči zjutraj bolj otekle, obraz pa deluje manj sveže. Če se temu pridružijo še neurejen ritem spanja, premalo tekočine ali več soli v prehrani, so spremembe še opaznejše.
Koža postane groba, pekoča ali preobčutljiva
Veliko ljudi v stresnih obdobjih opazi, da njihova običajna krema nenadoma peče, da jih zateguje po umivanju ali da koža reagira na izdelke, ki so jih prej brez težav uporabljali. Razlog ni nujno v izdelku, temveč v kožni barieri.
Ko je ta oslabljena, koža težje zadržuje vlago in se slabše brani pred zunanjimi dražljaji. Postane bolj suha, hrapava, pordela in reaktivna. Takrat lahko tudi dobronamerna menjava kozmetike ali preizkušanje novih učinkovin stanje še poslabša.
Koprivnica, srbenje in nenavadni izpuščaji
Stres lahko vpliva tudi na pojav koprivnice, srbečih izpuščajev ali občutka, da koža »gori«. Pri nekaterih se takšne spremembe pojavijo nenadoma, brez jasnega zunanjega sprožilca.
Čeprav vsak izpuščaj seveda ni posledica stresa, je pri ponavljajočih se težavah smiselno pogledati širšo sliko: kako spite, kako obremenjeni ste, ali ste pred kratkim preboleli bolezen, spremenili prehrano, zdravila ali kozmetiko.
Izpadanje las po stresnem obdobju
Stres se lahko pokaže tudi na laseh, vendar pogosto z zamikom. Izrazitejše izpadanje las se lahko pojavi nekaj tednov ali celo mesecev po močnem stresnem dogodku, bolezni, operaciji, porodu, hormonski spremembi ali obdobju večje izčrpanosti.
Lasje lahko začnejo izpadati bolj enakomerno po celotnem lasišču, ljudje pa pogosto opazijo več las na krtači, blazini ali med umivanjem. V takem primeru je dobro preveriti tudi morebitno pomanjkanje železa, vitaminov, težave s ščitnico ali druge zdravstvene vzroke.
Praskanje, stiskanje kože in grizenje nohtov
Ko smo pod stresom, se pogosto pojavijo tudi ponavljajoče se navade, ki jih sprva niti ne opazimo. Nekateri si praskajo kožo, stiskajo mozolje, grizejo nohte ali pulijo obnohtno kožico. To lahko povzroči drobne rane, kraste, vnetja, brazgotinice in temnejše madeže, ki se celijo dlje časa.
Te navade niso znak šibkosti, temveč pogosto način, kako telo sprošča napetost. Vseeno pa je pomembno, da jih prepoznamo, saj lahko kožo dodatno poškodujejo in podaljšajo težave.
Kaj lahko naredite?
Koža, ki je pod stresom, običajno ne potrebuje desetih novih izdelkov, temveč manj draženja in več doslednosti. Najslabše je, če ob prvih težavah začnete preizkušati agresivne pilinge, močne kisline, retinoide, maske in »čudežne« tretmaje hkrati. Tak pristop lahko že načeto kožno bariero še dodatno obremeni.
V stresnem obdobju se je najbolje vrniti k osnovam: nežno čiščenje, vlažilna krema brez dišav, zaščita pred soncem in čim manj nepotrebnega eksperimentiranja. Če je koža zelo razdražena, pekoča ali srbeča, naj bo rutina nekaj časa čim bolj preprosta.
Pomembno pa je tudi, da ne gledamo samo kože. Spanec, prehrana, gibanje, hormoni, bolezen in psihični pritisk imajo pomembno vlogo pri njenem stanju. Če se težave ponavljajo, se hitro slabšajo, se pojavijo boleči izpuščaji, močno izpadanje las ali rane, ki se ne celijo, je smiselno obiskati dermatologa.
Koža ni le estetska površina, temveč organ, ki pogosto opozori, da telo potrebuje počitek, ravnovesje in manj obremenitev. Zato je včasih najboljša nega tista, ki se ne začne v kopalnici, ampak pri spanju, umiritvi in bolj prijaznem odnosu do sebe.
