Profimedia

Ambliopija (tudi imenovana "leno oko") je motnja vida, pri kateri eno oko ne doseže normalne ostrine vida, čeprav je anatomsko zdravo. Vid izgubi ostrino že v ranem otroštvu, ko se očesi sicer še pospešeno razvijata, vendar pa fiziološke mehanizme, potrebne za odlično komunikacijo med očesom in možgani, nekaj »zmoti«.

Slabovidno oko je običajno anatomsko povsem normalno grajeno, vendar ostrino vida »krade« nepravilen položaj oči ali izrazito kratkovidno oziroma daljnovidno eno oko. Zdravljenje po navadi poteka tako, da se leno oko spodbuja k delu, tako da mora videti več sveta kot oko, ki je zdravo, kar oftalmologi dosegajo najprej s korekcijskimi očali oziroma lečami, če niso uspešni, pa tudi z umetnim senčenjem oziroma zatemnjevanjem zdravega očesa.

Ni tridimenzionalne slike

Pri motnji se možgani počasi navadijo na motno ali dvojno sliko, ki je posledica škiljenja ali anizometropije, razlike v dioptriji med enim in drugim očesom. V bistvu je ambliopija motnja možganskih celic, ki nadzirajo vid v enem očesu, in ne težava samega očesa. Ko možganske celice niso v uporabi, pa se zmanjšajo.

Če je vzrok slabovidnosti škiljenje, postane slabovidno oko tisto z višjo dioptrijo. Otrok z ambliopijo vidi slabše predvsem v globino, kar pomeni, da ima težave z videnjem tridimenzionalnih podob.

Profimedia

Če precej zgodnjega časovnega okvirja za zdravljenje ne ujamemo, ima lahko otrok čedalje resnejše težave z vidom pozneje v življenju, saj se zaradi preobremenjenosti naknadno poškoduje tudi zdravo oko. Zelo pomembno opozorilo za starše je torej, da se morajo otrokove oči razvijati karseda skladno. Prej ko odkrijete težave, večja je verjetnost, da se vid popolnoma popravi oziroma otroka rešite pred očali in zoprnimi, manj uspešnimi operacijami pozneje v življenju.

Bolezni

V vrtcih se širijo adenovirusi – kako zaščititi otroka?

Kateri otroci so v tvegani skupini

Otroci, ki škilijo, so kratkovidni ali daljnovidni na obe očesi, oziroma tisti, ki so na eno oko izrazito kratkovidni, na drugo pa daljnovidni, ter malčki, ki imajo prirojeno mreno ali spuščene veke. Družinska nagnjenost k ambliopiji oziroma strabizmu prav tako šteje, in še, bolj so ogroženi otroci, ki so se prezgodaj rodili.

Kaj se zgodi pri strabizmu

Škiljenje je najpogostejši vzrok ambliopije. Ker oči bodisi bežijo vstran oziroma otrok gleda navzkriž, se center za vid v možganih brani tako, da izključi oko, ki škili, s čimer se izogne tako imenovani dvojni sliki. Otrok posledično spet uporablja le boljše oko, slabše oko pa, če ga ne zdravimo, ne more razviti vsega svojega potenciala.

Profimedia

Refrakcijska napaka

Če je razlika v dioptriji med levim in desnim očesom velika (anizometropija), se na slabšem očesu zaradi nepopravljene napake svetloba ne usmeri na pravo točko za jasen vid v retini. Tako otrok na eno oko slabše vidi in je na tem očesu kratkoviden, daljnoviden oziroma astigmatičen. Ker očesi ne kažeta anatomskih razlik, je to obliko ambliopije najtežje diagnosticirati.

Tudi otrok nam ne more potožiti, da slabo vidi, ker v glavnem ne zazna nobenih težav, vse dokler vsaj za silo uporablja obe očesi, zato moramo biti starši toliko bolj pozorni, kako otrok dojema svet z očmi.

Bolezni

Starostna degeneracija makule: kako ohraniti vid in samostojnost

Korekcija vida in pomen preventivnih pregledov

V vseh primerih ambliopije malčku zlahka pomagamo z natančno predpisanimi očali oziroma kontaktnimi lečami, da preprečimo trajno izgubo vidne funkcije na očesu, ki je, morfološko gledano, povsem zdravo. Poudariti je treba, da je najpomembnejši dejavnik skladnost poteka zdravljenja; to pomeni, da je pogosto treba prisiliti k delu oko, ki je »leno«, in sicer tako, da se zdravo oko pokrije za večji del dneva ali za ves dan.

Ob kakršnemkoli sumu, da otrok slabše vidi, se torej takoj naročite pri oftalmologu! Tudi preventivni pregled naj bo odraz vestnega starševstva. Študije namreč kažejo, da je prav zamegljen vid v otroštvu najpogostejši vzrok težav z vidom pozneje v življenju, če se ga ne lotimo resno in ga dosledno ne zdravimo. Čas za uspešno in razmeroma preprosto, čeprav za otroke pogosto naporno zdravljenje, saj so prisiljeni uporabljati leno oko, pa je le do otrokovega devetega leta oziroma najpozneje do nastopa pubertete.