Profimedia

Zdravljenje SDM je v Sloveniji dostopno, na voljo imamo najnovejša zdravila, pomembno pa je, da je pravočasno. Ko je diagnoza postavljena, se zdravljenje začne takoj.

»Začetne spremembe SDM nimajo pomembnega vpliva na vid in jih lahko najdemo le pri natančnem pregledu oči. Ko pa bolezen napreduje, oboleli ne vidi brati, ne vidi na uro, na telefon, ne prepozna obrazov, ne more voziti. Kamorkoli pogleda, kamor usmeri pogled, vidi v sredini le temno liso,« je simptome opisala oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana.

Kot je pojasnila, poznamo dve napredovali obliki SDM. »Za atrofično, ki se razvija v letih, še nimamo klinično učinkovitega zdravila. Za neovaskularno, ki centralni vid vzame v nekaj mesecih, pa uporabljamo biološka zdravila, s katerimi preprečimo oz. učinkovito odložimo poslabšanje centralnega vida. V Sloveniji imamo na voljo najnovejša zdravila za zdravljenje neovaskularne SDM. Zdravljenje pa je hitro dostopno vsem, ki imajo postavljeno indikacijo zanj,« je povedala prof. dr. Jaki Mekjavić.

Očesna telovadba

Utrujenim očem pomagajmo z vajami za sprostitev in vlaženje

Starejši bolniki z izgubo vida še posebej ranljiva skupina

Predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič je dejala, da je Očesna klinika UKC Ljubljana vodilna bolnišnica v Sloveniji za obravnavo bolnikov s starostno degeneracijo makule.

»Zdravimo več kot tretjino vseh bolnikov s to boleznijo v državi. V letu 2023 smo zdravili več kot dva tisoč bolnikov, več kot 400 smo jih na novo vključili v zdravljenje. Z najsodobnejšo diagnostično obravnavo bolnikom zagotavljamo hitro in učinkovito zdravljenje, kot tudi rehabilitacijo v primerih, ko zdravljenje ni uspešno. Zdravljenje je učinkovito samo, če je dostopno in pravočasno, kar nedvomno zagotavljamo. Še vedno pa je nekaj takih bolnikov s starostno degeneracijo makule, pri katerih pride do nepovratne izgube vida,« je pojasnila prof. dr. Globočnik Petrovič.

Profimedia

Dodala je, da so starejši bolniki z izgubo vida še posebej ranljiva skupina, ki pa jim je na Očesni kliniki UKC Ljubljana na voljo celostna oskrba v okviru Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS). Stroške take oskrbe krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naša država pa se z modelom, ki ga je razvila Očesna klinika, uvršča med najbolj napredne in unikatne modele celovite oskrbe v Evropi.

»Program celostne rehabilitacije slepih in slabovidnih v Sloveniji v polnosti živi od leta 2018. Gre za zdravstveno pravico, do katere so upravičeni vsi, ki so po medicinski definiciji slepi ali slabovidni in imajo zdravstveno zavarovanje. Celostna rehabilitacija temelji na multidisciplinarnem pristopu. Vsak strokovnjak posebej in vsi skupaj na podlagi jasnih strokovnih izhodišč izdelamo individualni program rehabilitacije glede na potrebe osebe, ki se vključi v proces rehabilitacije, osnovno diagnozo in prognozo vida,« je pojasnila oftalmologinja izr. prof. dr. Nataša Vidovič Valentinčič, vodja NC CRSS na Očesni kliniki UKC Ljubljana.

Kot je še poudarila izr. prof. dr. Vidovič Valentinčič so starostniki s slepoto in slabovidnostjo kot posebej ranljiva skupina ljudi dodaten izziv, saj gre velikokrat za kombinirane invalidnosti: »Vsekakor pa vedno stremimo k dostopni, ponovljivi in strokovno ustrezni celostni rehabilitaciji.«

Profimedia

Številni izzivi v vsakodnevnem življenju

Osebe s SDM, ki vstopajo v proces celostne rehabilitacije, kot najpogostejše izzive v vsakodnevnem življenju navajajo težave pri prepoznavi obrazov, težave pri branju, uporabi telefona, gospodinjskih aparatov, prepoznavi številke avtobusa in podobno.

»Izrednega pomena je, da lahko k tem izzivom pristopamo multidisciplinarno. Pri oftalmologu in medicinski sestri osebe preizkusijo in se učijo rabe različnih pripomočkov, kot so lupe, teleskopska očala. Tiflopedagogi, to smo specialni pedagogi za osebe s slepoto in slabovidnostjo, pa jih najpogosteje opremljamo z veščinami, znanjem, ki jim omogočajo povrnitev samostojnosti pri vseh vsakodnevnih aktivnostih,« je vlogo opisala tiflopedagoginja asist. Eva Škrlec Velkavrh z Očesne klinike.

S pomočjo tiflopedagoga se oseba nauči, kako čim bolj izkoristiti ostanke vida in druga čutila, kako uporabljati telefon s povečavo ali pretvorbo v zvok, kako si prilagoditi gospodinjske pripomočke, prepoznavati denar, kako vprašati za pomoč in pojasniti svoje potrebe, uporabljati belo palico itd.

Bolezni

Pordele oči in povečane zenice lahko opozarjajo na bolezni

Poleg tega so v NC CRSS na voljo še psihologi, ki z obravnavami zagotavljajo možnost podpore ob izgubi vida, tako v individualnih kot skupinskih oblikah. Socialna delavka skrbi za ohranjanje socialne mreže, jih informira o pravicah in jim pomaga pri izpolnjevanju vlog.

»Izjemno pomembno pa je, da se lahko v proces rehabilitacije vključujejo svojci, prijatelji in tudi strokovni delavci npr. iz domov za starostnike. Z multidisciplinarnim pristopom strokovnjakov in aktivnim sodelovanjem osebe z izgubo vida ter njej pomembnih drugih v procesu rehabilitacije imajo večje možnosti za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja,« je na podlagi izkušenj povedala asist. Škrlec Velkavrh.

Osebna izkušnja

Marija Osana Bertoncelj je na novinarski konferenci delila svojo osebno izkušnjo. Povedala je, da ji je oftalmolog diagnozo starostne degeneracije rumene pege postavil na kontrolnem pregledu. Takrat še ni zaznavala težav, ki so značilne za SDM. Najprej je nekaj časa sledilo redno kontrolno spremljanje stanja, nato zdravljenje z zdravili. To je za več let močno upočasnilo napredovanje SDM. Kot je povedala, ji je to omogočalo, da je še vrsto let vozila avto, nato kolo in bila aktivna na vseh področjih. Letos se ji je vid poslabšal, kar je opazila tako, da ni več videla na uro, pa tudi ob pogledu v ogledalo ni več razločno videla obraza. Rehabilitacija in aktivnosti, ki potekajo v okviru NC CRSS, so zato zelo dobrodošle in se jih redno in z veseljem udeležuje.

Arhiv

Kaj je Amslerjev test?

Amslerjev test je preprost test za samospremljanje centralnega vida. To je 10 x 10 cm velik kvadrat z mrežo vzporednih vodoravnih in navpičnih črt, v sredini te mreže pa je pika. Test izvedemo tako, da z enim očesom gledamo v piko v centru mreže in opazujemo črte v kvadratu.

Če opazimo, da so črte na kateremkoli delu zvite ali jih sploh ni, potem moramo ugotoviti vzrok za to spremembo. Potreben je pregled makule, saj je lahko vzrok za spremembo tudi napredovanje SDM v neovaskularno obliko, ki jo lahko zdravimo. Ko se testiramo, je treba testirati vsako oko posebej. Če za branje potrebujemo očala, jih uporabimo tudi pri testu.