Profimedia

Kronična ledvična bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa. Po ocenah prizadene okoli 10 odstotkov odraslih Slovencev – to pomeni več kot 180.000 ljudi – a mnogi zanjo sploh ne vedo. Še huje, bolezen pogosto odkrijemo šele v napredovali fazi, ko je ledvično tkivo že nepovratno poškodovano.

Kaj je kronična ledvična bolezen?

Gre za postopno in trajno okvaro ledvic, organov, ki imajo ključno vlogo pri čiščenju krvi, uravnavanju ravnovesja tekočin ter presnovi mineralov in hormonov. Čeprav se bolezen razvija več let, je v začetnih fazah običajno povsem brez simptomov.

Ko bolezen napreduje, ledvice prečistijo manj krvi, v telesu se kopičijo odpadne snovi, nastanejo pa tudi resni zapleti, ki lahko vodijo v odpoved ledvic, dializo ali presaditev.

Profimedia

Akutna ali kronična?

• Akutna ledvična okvara nastane hitro – v nekaj urah ali dnevih – običajno po operaciji, poškodbi ali hudi bolezni. Ob ustreznem zdravljenju si ledvice lahko opomorejo v nekaj tednih.
• Kronična ledvična bolezen se razvija počasi, več let. Povzročajo jo trajne poškodbe ledvičnega tkiva, pogosto zaradi sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka ali drugih kroničnih obolenj.

Zdravje

Simptomi, ki kažejo na slabo zdravje ledvic

Najpogostejši vzroki in dejavniki tveganja

Strokovnjaki opozarjajo, da bolezen največkrat povzročijo:

• sladkorna bolezen,
• zvišan krvni tlak,
• srčno-žilne bolezni,
• debelost,
• dedne in avtoimunske bolezni.

Na tveganje vplivajo tudi kajenje, uporaba določenih protibolečinskih zdravil, ponavljajoče preiskave s kontrastnimi sredstvi in starost nad 50 let.

Profimedia

Zakaj je bolezen tako nevarna?

Prvi znaki so pogosto blagi in neznačilni: kronična utrujenost, slab apetit, slabost, težave s spanjem, spremembe v uriniranju, mišični krči, otekanje nog in gležnjev ter suha koža. Ker jih bolniki pripišejo drugim težavam, pomoč poiščejo pozno.

Ko ledvična funkcija pade pod kritično raven (pod 60 ml/min filtracije krvi), se začnejo pojavljati resni zapleti, kot so:

• bolečine v kosteh in pogosti zlomi,
• kalcinacije v žilah in notranjih organih,
• srčno-žilne bolezni (srčni infarkt, možganska kap),
• težko obvladljiv visok krvni tlak,
• v zadnji fazi – odpoved ledvic.

Kako se postavi diagnoza?

Edini zanesljiv način je laboratorijska preiskava krvi in urina, ki pokaže zmanjšano delovanje ledvic. V napredovali fazi zdravniki spremljajo tudi vrednosti fosforja, kalcija, vitamina D in parathormona, saj so ti povezani z mineralno kostno boleznijo, pogostim zapletom pri bolnikih z okvarjenimi ledvicami.

Prehrana

5 napak pri uživanju beljakovin, ki lahko škodujejo ledvicam

Zdravljenje in obvladovanje bolezni

Ker poškodovanega ledvičnega tkiva ni mogoče obnoviti, je cilj zdravljenja upočasniti napredovanje bolezni. To vključuje:

• obvladovanje osnovnih bolezni (sladkorne bolezni, hipertenzije),
• spremembe življenjskega sloga (zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, opustitev kajenja),
• dieto z manj fosforja (manj gaziranih pijač, sirov, mesnih izdelkov; zmerno sadje, zelenjava, žita),
• zdravila za vezavo fosforja in uravnavanje hormonov,
• dodajanje vitamina D,
• v redkih primerih operacijo obščitničnih žlez.

V zadnji, 5. stopnji bolezni, ko ledvice odpovejo, pa je nujna dializa ali presaditev ledvice.

Freepik

Kako lahko sami zmanjšamo tveganje?

Najpomembnejši koraki so:

• redni preventivni pregledi pri osebnem zdravniku,
• nadzor krvnega tlaka in sladkorja v krvi,
• uravnotežena prehrana in zdrava telesna teža,
• dovolj gibanja,
• izogibanje pretirani uporabi protibolečinskih zdravil in alkohola,
• prenehanje kajenja.