Zaradi preobrata na Bližnjem vzhodu velik padec cen nafte
Brent in WTI sta zdrsnila po preobratu v krizi z Iranom. Trgi stavijo na odprtje Hormuške ožine, a dogovor še ni podpisan.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cena nafte je po zadnjem preobratu v bližnjevzhodni krizi zdrsnila na najnižjo raven v dveh mesecih. Trgi so se odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko ZDA in Iran že kmalu podpisala dogovor, ki bi odprl Hormuško ožino in zmanjšal nevarnost širše vojne.
Severnomorska nafta brent je po našem preverjanju v petek padla za približno dva odstotka, na 88,425 dolarja za sod. Ameriška nafta WTI se je znižala na 86,11 dolarja. Padec je sledil Trumpovi odločitvi, da za zdaj odpove načrtovane nove napade na Iran.
Za energetske trge je bil to pomemben signal. V zadnjih tednih so cene nafte rasle predvsem zaradi strahu, da bi se spopad med ZDA in Iranom razširil na Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih energetskih poti. Skozi to ozko morsko pot med Iranom in Omanom običajno poteka približno petina svetovnih pošiljk nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Trump napoveduje dogovor, Iran ostaja previden
Trump je v Beli hiši govoril o skorajšnjem diplomatskem preboju. »Pravkar smo sklenili velik dogovor o vojni z Iranom,« je po poročanju Reutersa dejal novinarjem v Ovalni pisarni. Dodal je, da se bo Hormuška ožina »uradno odprla takoj, ko podpišemo«, kar bi se po njegovih besedah lahko zgodilo »zelo kmalu, morda že konec tedna v Evropi«.
Ameriški predsednik je dogovor predstavil kot rešitev ključnega ameriškega cilja. »Najpomembneje je, da imamo dogovor, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja,« je dejal. Iran vseskozi zatrjuje, da njegov jedrski program ni namenjen izdelavi orožja.
Iz Teherana je prišel precej bolj zadržan odziv. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei je po navedbah iranske agencije IRNA dejal, da Iran »še ni sprejel končne odločitve« o morebitnem dogovoru z ZDA. Dodal je, da so poročila o času in kraju podpisa za zdaj špekulacije ter da Iran pri svojih »rdečih črtah« ne bo popuščal.
Sporočili obeh strani se zato pomembno razlikujeta. Washington govori o dogovoru, ki je tik pred podpisom. Teheran govori o besedilu, ki še ni politično potrjeno. Prav ta razlika pojasnjuje tudi odziv trga: nafta se ni pocenila zato, ker bi bila vojna končana, temveč zato, ker so vlagatelji ocenili, da se je možnost najhujše eskalacije vsaj začasno zmanjšala.
Hormuška ožina ostaja središče krize
Jedro krize ni le jedrski program, temveč tudi nadzor nad Hormuško ožino. Iran je v zadnjih mesecih z omejevanjem plovbe tam močno povečal pritisk na ZDA in njihove zaveznice. Za Teheran je ožina pogajalsko sredstvo, za Washington pa vprašanje svobodne plovbe in svetovne energetske varnosti.
Kljub Trumpovi napovedi dogovora razmere na terenu ostajajo negotove. Reuters poroča, da so ameriške sile sestrelile iranska brezpilotna letalnika, iranski državni mediji pa so poročali, da so iranske sile preprečile prehod tankerja, ki naj ne bi imel ustrezne koordinacije za plovbo skozi ožino. Ameriška vojska medtem trdi, da komercialne ladje še vedno plujejo skozi območje.
To pomeni, da se politični ton spreminja hitreje kot varnostne razmere. Trgi so se odzvali na možnost dogovora, ne na že vzpostavljeno normalizacijo plovbe.
Zakaj je nafta tako hitro padla
Cena nafte v takšnih krizah ne odraža samo trenutne ponudbe in povpraševanja, temveč tudi strah pred tem, kaj se lahko zgodi. Ko se poveča možnost zaprtja Hormuza, napadov na tankerje ali širše vojne, se v ceno vgradi tako imenovana geopolitična premija. Ko se pojavi možnost dogovora, ta premija hitro upade.
Prav to se je zgodilo zdaj. Trump je najprej grozil, da bodo ZDA Iran napadle »zelo močno«, nato pa je napade odpovedal in začel govoriti o dogovoru. Za trgovce z nafto je bila sprememba dovolj velika, da so cene zdrsnile navzdol.
A analitiki opozarjajo, da je umiritev lahko kratkotrajna. Pri ING so po poročanju Reutersa zapisali, da bi bilo prezgodaj sklepati, da je podaljšanje premirja že gotova stvar. Tudi če se dogovor uresniči, bi lahko bil krhek. Če se jedrska pogajanja ustavijo, se lahko kriza hitro vrne.
Podobno opozarjajo tudi tržni analitiki: padec cen je hiter, toda tveganja niso izginila. Če se promet skozi Hormuz ne bo normaliziral ali če Iran dogovora ne bo potrdil, se lahko nafta znova podraži.
Kaj to pomeni za Slovenijo
Za Slovenijo je padec cen nafte kratkoročno dobra novica, vendar ne pomeni samodejne in takojšnje pocenitve goriv. Regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocest se pri nas izračunavajo po modelu, ki upošteva gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih in tečaj dolarja proti evru.
95-oktanski bencin zunaj avtocest danes stane 1,592 evra, liter dizla 1,685 evra, liter kurilnega olja pa 1,312 evra. V zadnjem izračunu se je bencin pocenil, dizel in kurilno olje pa sta se podražila. To kaže, da gibanje surove nafte ni edini dejavnik, ki določa končno ceno na črpalkah.
Če se nižje cene nafte obdržijo, bi se pritisk na naslednje izračune cen lahko zmanjšal. Najprej bi se to lahko poznalo pri gorivih, posredno pa tudi pri transportnih stroških, logistiki, kmetijstvu in delu cen hrane. Cenejša nafta praviloma blaži inflacijske pritiske, vendar z zamikom.
Za voznike je zato ključno, ali bo padec cen trajal več dni in ne le nekaj ur. Enodnevni zdrs na borzah se v Sloveniji ne prelije takoj v maloprodajne cene. Če pa se geopolitično tveganje na Bližnjem vzhodu res zmanjša, bi se to lahko poznalo v prihodnjih obračunskih obdobjih.
Olajšanje, ne konec krize
Zadnji padec cen nafte je zato predvsem znak olajšanja. Trgi stavijo, da se je možnost širše vojne zmanjšala in da bi se lahko Hormuška ožina postopoma odprla. Toda dogovor med ZDA in Iranom še ni podpisan, Teheran ga uradno še ni potrdil, vojaške napetosti pri ožini pa niso izginile.
Za Slovenijo je to pomembno, ker se bližnjevzhodna kriza ne konča pri tankerjih v Perzijskem zalivu. Njene posledice se hitro prenesejo v cene goriv, transporta in življenjskih stroškov. Tokrat je signal za potrošnike nekoliko ugodnejši, a ostaja odvisen od vprašanja, ali bo diplomacija dohajala pričakovanja, ki so jih finančni trgi že vračunali v ceno nafte.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
