Sindikati v ofenzivi: Zahtevajo ustavno presojo prepovedi referenduma
Sindikati zahtevajo ustavno presojo prepovedi referenduma o interventnem zakonu, saj v odločitvi poslancev vidijo zlorabo zakonodajne oblasti na račun pravic ljudi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predstavniki sindikalnih central so vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa, s katerim je državni zbor preprečil referendumsko odločanje o tako imenovanem zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je poudaril, da gre pri referendumu za temeljno demokratično pravico, ki mora biti omejena izključno kot izjema in mora to biti tudi skrbno utemeljeno.
Po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča so se v zahtevi oprli na dvostopenjski test, s katerim so dokazali, da argument DZ glede nedopustnosti referenduma, ker da posega v davke ne drži, saj ne gre za sistemske spremembe, ampak za posamezne posege, ki ne bi ogrozili državnih financ.
Ščernjavič je ob tem poudaril, da zakon v resnici sploh ne odpravlja protiustavnega stanja, kot to zatrjuje vlada. Izpostavil je, da je dokazno breme za odpravljanje protiustavnega stanja izključno na strani DZ, pri čemer so se sindikati oprli na uradno mnenje Zakonodajno pravne službe DZ, ki je prav tako opozorila na sporna združevanja nezdružljivih vsebin.
Do zakona, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, je bila izrazito kritična predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS) Evelin Vesenjak. "Ta zakon je plačilo kapitalu v predvolilnem času," je bila neposredna.
Razgrajevanje socialne države
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf sta opozorila, da interventni zakon z razgrajevanjem socialne države pomeni prelom z dosedanjo ureditvijo, saj favorizira prekarnost in povečuje dohodkovne razlike. Strinjala sta se predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek, ki sta izpostavila negativne posledice interventnega zakona za pokojninsko blagajno.
Sindikati zato od ustavnega sodišča pričakujejo, da bo pri tehtanju prepoznalo pomen neposredne demokracije in ob zlorabi zakonodajne tehnike zaščitilo pravico ljudi, da sami odločajo o svoji prihodnosti.
DZ je prepovedal referendum
Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe.
Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
Poslanec NSi: Sindikati imajo problem
"Interventni zakon je zakon, ki daje vsem in nikomur nič ne jemlje," se je na dejanje sindikatov odzval poslanec NSi Janez Žakelj. Po njegovih besedah imajo sindikati "majhen problem", saj niso nasprotovali zakonu, ki je zviševal neto plače, zdaj pa nasprotujejo zakonu, ki bo dal več upokojencem, mladim družinam in s.p.-jem. Žakelj verjame, da bo zakon tudi skrajševal čakalne vrste v zdravstvu. Ponovil je stališče, da referendum na zakon ni dopusten, saj se več kot polovica njegovih členov nanaša na davke. "Seveda pa bo o tem odločalo ustavno sodišče," je zaključil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.