Kardiorenalni sindrom: Skrita povezava med srcem in ledvicam
Srce in ledvice sta tesno povezana, zato lahko odpoved enega organa prizadene tudi drugega. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pojasnjuje, za kaj gre.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Srce in ledvice sodelujeta pri uravnavanju tekočin, krvnega tlaka in oskrbe telesa s kisikom, zato ne preseneča, da odpoved enega pogosto obremeni tudi drugega. Kot pojasnjuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je ta medsebojna povezanost osnova za kardiorenalni sindrom (KRS) – kompleksen klinični pojav, ki pomembno vpliva na potek bolezni in bolnikovo napoved izida.
Kaj sploh je kardiorenalni sindrom
Društvo kardiorenalni sindrom opisuje kot stanje, pri katerem akutna ali kronična okvara srca povzroči poslabšanje delovanja ledvic, ali obratno. Ledvična bolezen prispeva k poslabšanju delovanja srca. Gre torej za dvosmerno povezavo, v katero so vpleteni hemodinamski, nevrohormonski in vnetni mehanizmi. Strokovnjaki kardiorenalni sindrom delijo na pet osnovnih tipov:
- Tip 1: akutno srčno popuščanje povzroči akutno ledvično okvaro
- Tip 2: kronično srčno popuščanje vodi v postopno slabšanje ledvične funkcije
- Tip 3: akutna ledvična okvara sproži akutno srčno disfunkcijo
- Tip 4: kronična ledvična bolezen povzroča strukturne in funkcionalne spremembe srca
- Tip 5: sistemske bolezni (npr. sepsa, diabetes) istočasno prizadenejo srce in ledvice
Zakaj sploh nastane
Dolgo je veljalo prepričanje, da je glavni krivec preprosto zmanjšan pretok krvi skozi ledvice zaradi oslabljenega srca. Kot poudarja društvo, danes vemo, da je mehanizem precej bolj zapleten. Pomembno vlogo igrajo zmanjšan minutni volumen srca in slabša prekrvavitev ledvic, povišan venski tlak in zastajanje tekočine, aktivacija sistema renin-angiotenzin-aldosteron, povečana aktivnost simpatičnega živčevja ter vnetni procesi in oksidativni stres.
Društvo posebej izpostavlja vensko kongestijo, torej zastajanje krvi v venskem sistemu zaradi povišanega tlaka v venah, ki jo danes razumemo kot enega ključnih sprožilcev poslabšanja delovanja ledvic pri srčnem popuščanju. Do nje najpogosteje pride, ko srce ne zmore več učinkovito črpati krvi naprej, zato se ta začne kopičiti za srcem.
Kako sindrom prepoznamo
Pri bolnikih s srčnim popuščanjem je po navedbah društva treba biti pozoren na porast kreatinina, padec eGFR (ocenjene hitrosti glomerulne filtracije), zmanjšano izločanje urina, otekanje nog, težko dihanje in hitro pridobivanje telesne teže zaradi zastajanja tekočine.
Med pomembnimi laboratorijskimi kazalniki društvo navaja kreatinin, cistatin C, NT-proBNP, troponin in elektrolite, pri oceni bolnika pa igrata pomembno vlogo tudi ultrazvok srca in ultrazvok ven za oceno kongestije.
Zdravljenje zahteva usklajen pristop
Zdravljenje kardiorenalnega sindroma zahteva tesno sodelovanje med kardiologom in nefrologom. Glavni cilji so zmanjšanje kongestije z diuretiki, optimizacija zdravljenja srčnega popuščanja, zaščita delovanja ledvic, nadzor krvnega tlaka in preprečevanje motenj v ravnovesju elektrolitov.
Društvo izpostavlja, da so v zadnjih letih pomemben napredek prinesli zaviralci SGLT2, ki dokazano zmanjšujejo tveganje za hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja in upočasnjujejo napredovanje kronične ledvične bolezni, in sicer tudi pri bolnikih, ki nimajo sladkorne bolezni.
Zakaj je zgodnje prepoznavanje ključno
Kardiorenalni sindrom je povezan z večjim tveganjem za pogostejše hospitalizacije, hitrejše napredovanje ledvične bolezni, potrebo po dializi in večjo smrtnost. Zgodnje prepoznavanje in usklajeno zdravljenje obeh organov zato nista le zaželena, temveč lahko neposredno vplivata na to, kako bo bolezen napredovala.
