Hrvaška gradi tovarno kačjega protistrupa, Slovenija ga uvaža z Otoka
Hrvaška zaključuje gradnjo novega Imunološkega zavoda v Rugvici, v okviru katerega bodo ponovno oživili tudi proizvodnjo kačjega protistrupa. Slovenija ga uvaža iz Združenega kraljestva.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Rugvici je v zaključni fazi gradnja novega Imunološkega zavoda (IMZ), v okviru katerega bodo na hrvaškem po več letih prekinitve znova obnovili tudi proizvodnjo kačjega protistrupa. Ocenjena vrednost projekta tovarne kačjega protistrupa znaša 4,8 milijona evrov. Stavba naj bi bila do konca letošnjega leta funkcionalna in opremljena, vendar pa bo IMZ svoj domači antitoksin na trgu predvidoma lahko ponudil šele leta 2027.
Proizvodnja protistrupa je namreč zapleten večstopenjski proces. »Najbolj preprosto povedano: kači odvzamemo strup, ki ga nato uporabimo za imunizacijo konj. Organizem konja začne proizvajati protitelesa, naša naloga pa je, da iz krvi izločimo prav tista protitelesa, ki lahko pri človeku nevtralizirajo strup,« je za Novi list pojasnil direktor IMZ Vedran Čardžić. Po pridobivanju protiteles sledi njihovo čiščenje in ločevanje aktivne snovi, ki predstavlja osnovo za izdelavo protistrupa.
Že nabavili konje in kače
Imunološki zavod je že začel nabavo novih kač in konj ter obnovo obstoječih zmogljivosti. Dokler novi objekti v Rugvici ne bodo pripravljeni, bo proizvodnja potekala v več že obstoječih obratih IMZ na več lokacijah; del v Brezju, del v Zagrebu, končna proizvodnja in nadzor kakovosti pa se bosta postopoma preselila v Rugvico. V obratu bodo predvidoma proizvedli približno 10.000 odmerkov kačjega protistrupa na leto.
Zagrebški Imunološki zavod je bil v času Jugoslavije eden pomembnejših proizvajalcev bioloških zdravil v regiji. Zaradi zastarele infrastrukture in vse strožjih zahtev farmacevtske proizvodnje je Hrvaška po osamosvojitvi postopoma izgubila lastno proizvodnjo in postala odvisna od uvoza.
Glavni del revitalizacije Imunološkega zavoda pravzaprav predstavlja nov obrat za predelavo človeške krvne plazme in proizvodnjo zdravil iz krvne plazme, ki bo prav tako v Rugvici. Projekt, ocenjen na 40.8 milijona evrov, ne bo zaključen pred letom 2028. Po besedah direktorja Čardžića ima zavod trenutno okoli 164 zaposlenih, po popolni revitalizaciji pa naj bi bilo zaposlenih 200 do 250 ljudi.
Slovenija odvisna od uvoza
Milan Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki deluje v okviru Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je za Svet24 pojasnil, da bi bila proizvodnja protistrupa v Sloveniji smiselna le, če bi ga proizvajali za širši evropski trg.
Slovenija zato protistrup, Viperfav podjetja MicroPharm Limited, zagotavlja z uvozom iz Združenega kraljestva. Trenutno ga imajo na zalogi v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Rok uporabe imajo običajno 3 leta.
V Sloveniji na leto zdravijo od pet do deset bolnikov. Število primerov se skozi leta bistveno ne spreminja, zato po navedbah Brvarja ni mogoče govoriti o naraščajočem trendu zaradi podnebnih sprememb.
Lani zaradi modrasa umrla 80-letnica
Kljub temu, da so ugrizi kač v Sloveniji redki, pa lahko v posameznih primerih pride do hudih zapletov. Lani je zaradi ugriza modrasa umrla 80-letna bolnica, kar je bil po Brvarjevem spominu prvi smrtni primer ugriza modrasa v 30 letih v Sloveniji.
Kot je takrat pojasnil Brvar, je modras žensko ugriznil v roko med sprehodom. Po 20 minutah hoje do doma je izgubila zavest. Ko se je prebudila, je imela bolečine v trebuhu, težko je dihala, ob prihodu reševalcev se je stanje še poslabšalo. Potrebovala je umetno dihanje, nekaj časa so jo tudi oživljali, a je do prihoda v bolnišnico umrla.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

