Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Skok v morje, reko, bazen ... Toda včasih se s poletnega čofotanja domov ne vrnemo le z mokrimi lasmi in peščico školjk, temveč tudi z neprijetno bolečino v ušesu.

Plavalni otitis, poimenovan tudi plavalčevo uho, je vnetje zunanjega sluhovoda oziroma okužba kože v sluhovodu. Ne gre za vnetje srednjega ušesa, ki ga poznamo v zimskem času, temveč za okužbo v ozkem kanalu med uhljem in bobničem. Najpogosteje se z njo srečujejo otroci. Zgodi se, ker po plavanju v ušesu ostane nekaj vode. Koža v sluhovodu se zmehča, njena zaščitna plast oslabi in mikroorganizmi se razmnožijo. Vlažno, toplo in temno okolje je zanje namreč idealno poletno letovišče.

Ali je vzrok umazana voda? 

Marsikdo ob bolečini v ušesu najprej pomisli na umazano jezero ali slabo vzdrževan bazen. A plavalni otitis lahko nastane tudi po kopanju v čistem morju ali v bazenu z odlično kakovostjo vode. Tudi najbolj kristalno čista voda, ki v sluhovodu ostane predolgo, lahko spremeni naravno ravnovesje v ušesu in odstrani del zaščitne maščobne plasti, ki običajno varuje kožo pred okužbami.

V večini primerov so za plavalni otitis odgovorne bakterije. Najpogostejša med njimi je Pseudomonas aeruginosa, bakterija, ki obožuje vlažna okolja in jo najdemo v vodi, na mokrih površinah ter v okolju nasploh. Sledi ji bakterija Staphylococcus aureus, ki sicer pogosto živi na naši koži, težave pa povzroči šele, ko najde pot skozi drobne poškodbe v sluhovodu. Veliko redkejši so glivični povzročitelji. Med njimi prevladujeta glivi Aspergillus in Candida, ki se pogosteje pojavita po dolgotrajni uporabi antibiotičnih kapljic ali pri ljudeh s kroničnimi težavami z ušesi. Zanimivo je, da povzročitelji pogosto sploh ne pridejo od zunaj. Velikokrat so bakterije že prisotne na koži ali v našem okolju in zgolj izkoristijo trenutek, ko obrambni mehanizmi v sluhovodu oslabijo.

Domača lekarna

Ko zaboli uho: kdaj gre za vnetje in kdaj za kaj drugega

Kako ga prepoznamo? 

Plavalni otitis se ponavadi začne s srbečico in nadaljuje z bolečino, ki je lahko precej močna. Značilno je, da zaboli še močneje, če se dotaknemo uhlja, pritisnemo na vhod v sluhovod in celo med žvečenjem hrane. Nekateri opisujejo občutek, kot da imajo v ušesu zamašek ali vodo, ki noče odteči. Pojavi se lahko tudi izcedek, sluh pa se začasno poslabša. Pri okužbah z bakterijo Pseudomonas ima lahko izcedek iz ušesa rahlo sladkast ali sadni vonj.

Stran z vatirano palčko! 

Na to, ali nas bo ta okužba doletela, ima velik vpliv količina ušesnega masla v naših ušesih. Ker ima ta koristna obloga slab sloves, jo večina ljudi pretirano odstranjuje. Saj veste, umazana ušesa kot sinonim za pomanjkljivo osebno higieno. V resnici pa je pomemben varuh zdravja sluhovoda. Deluje kot naravna vodoodporna plast in ustvarja okolje, v katerem se bakterije težje razmnožujejo.

Še posebej slabo uslugo si delamo, če prepogosto uporabljamo vatirane palčke. Te namreč naredijo več škode kot koristi. Poleg tega, da odstranijo zaščitno maslo, povzročajo drobne praske in poškodbe kože, skozi katere mikroorganizmi še lažje prodrejo v tkivo. Še prej pride do okužbe pri ljudeh, ki imajo ekceme, luskavico, pogosto uporabljajo ušesne čepke ali slušalke.

Shutterstock

Kako ga preprečiti?

Najpomembnejše je, da po plavanju odstranimo vodo iz ušesa. Pogosto zadostuje že, da nagnemo glavo in nežno osušimo zunanji del uhlja z robom brisače. Nekateri si pomagajo tudi s sušilnikom za lase, nastavljenim na hladen in blag zračni tok. Pri ljudeh, ki pogosto plavajo ali so že imeli plavalni otitis, so lahko koristni tudi plavalni čepki ali posebne kapljice za sušenje sluhovoda po kopanju.

Če je bolečina zelo močna, se pojavi izcedek ali slabše slišimo, je čas za obisk zdravnika. Pri nezapletenem plavalnem otitisu nam bo predpisal protibakterijske kapljice in morda kortikosteroide, ki zmanjšajo oteklino, srbenje in bolečino. Med zdravljenjem je zelo pomembno, da uho ostane suho. Če je sluhovod zaradi vnetja močno otečen in kapljice ne morejo prodreti dovolj globoko, lahko zdravnik vstavi posebno mehko trakasto gobico oziroma stent, ki omogoča, da zdravilo doseže vneto področje. Plavanje, potapljanje in namakanje glave v vodo pa bo treba odložiti, dokler se okužba ne pozdravi.

Ušesno maslo ni umazanija, temveč zaščita

Ušesno maslo ali cerumen, ki ga dojemamo kot nekaj nehigienskega, je v resnici izjemno dovršen obrambni mehanizem našega telesa. Deluje kot naravna zaščitna krema za sluhovod. Kožo v ušesu vlaži, preprečuje izsuševanje in zmanjšuje nevarnost nastanka drobnih razpok, skozi katere bi lahko vstopili mikroorganizmi. Hkrati ustvarja rahlo kislo okolje, v katerem se bakterije in glive težje razmnožujejo. Njegova rahlo lepljiva struktura deluje tudi kot filter, ki zadržuje prah, pesek, delce kože in druge nečistoče ter jim preprečuje pot proti bobniču. Ob premikanju čeljusti med govorjenjem in žvečenjem se uho večinoma čisti samo, saj se cerumen počasi pomika proti izhodu iz sluhovoda.

revija Jana