Hepatitis: tiha bolezen brez simptomov, ki jo mnogi odkrijejo prepozno
Hepatitis, ki prizadene jetra in zajema peterico različnih vrst vnetij, lahko vodi v cirozo, raka in odpoved jeter.
Hepatitis je pogosta, a večkrat prezrta bolezen, pri kateri gre za vnetje jeter, ki lahko poteka akutno, torej kratkotrajno, ali kronično. Hepatitis najpogosteje povzročajo različni virusi, lahko pa nastane tudi kot posledica pretiranega uživanja alkohola, določenih zdravil ali avtoimunskih bolezni. S ciljem ozaveščanja o značilnostih, preventivi in zdravljenju vsako leto 28. julija obeležujemo svetovni dan virusnih hepatitisov, ki predstavljajo približno 80–90 odstotkov vseh primerov.
Vrste hepatitisa in prenos
Obstaja več vrst hepatitisa, najpogostejše pa so:
- Hepatitis A: Prenaša se fekalno-oralno, pogosto z okuženo hrano ali vodo. Običajno poteka kot akutna okužba in ne prehaja v kronično obliko.
- Hepatitis B: Prenos je možen s krvjo, spolnimi odnosi ali z matere na otroka. Lahko povzroči kronično bolezen jeter, cirozo ali celo raka.
- Hepatitis C: Prenaša se predvsem z okuženo krvjo, denimo pri deljenju igel. Pogosto postane kroničen in vodi do resnih jetrnih zapletov.
- Hepatitis D: Pojavlja se le pri okuženih s hepatitisom B in dodatno poslabša bolezen.
- Hepatitis E: Podoben hepatitisu A, v razvitih državah pa je dokaj redek. Lahko je nevaren za nosečnice.
Simptomi
V zgodnji fazi bolezni so simptomi lahko blagi ali celo odsotni. Ko se pojavijo, pa običajno vključujejo:
- utrujenost
- bolečine v trebuhu (predvsem v desnem zgornjem delu)
- rumenenje kože in oči (zlatenica)
- slabost in bruhanje
- temen urin
- svetlo blato
Ker so simptomi nespecifični, lahko bolezen ostane neopažena dlje časa – zato je pomembno redno testiranje, še posebej pri tveganih skupinah.
Kako preprečiti okužbo?
Pri zajezitvi širjenja hepatitisa je ključna preventiva, ki med drugim zajema:
- cepljenje proti hepatitisu A in B (za druge vrste cepiva ni)
- varno uporabo injekcij (igel se ne sme deliti z drugimi)
- zaščitene spolne odnose (nujna je uporaba kondoma)
- temeljito higieno in s to povezano varno pripravo hrane, previdnost pri uporabi javnih stranišč, temeljito umivanje rok
- testiranje krvi pred transfuzijami (v zdravstvenih ustanovah je to že standard)
Zdravljenje hepatitisa
Od vrste hepatitisa je odvisno, kako ga zdravimo.
- Hepatitis B in D: Obstajajo zdravila, ki preprečujejo zaplete, a je okrevanje dolgotrajno.
- Hepatitis C: Zdravila omogočajo popolno ozdravitev pri več kot 95 odstotkih bolnikov v nekaj mesecih.
- Hepatitis A in E: Običajno ne zahtevata posebnega zdravljenja – pomembni so počitek, hidracija in spremljanje.
Kdo je najbolj ogrožen:
- zdravstveni delavci
- ljudje, ki pri drogiranju uporabljajo injekcije
- osebe s tveganim spolnim vedenjem
- prejemniki krvi pred letom 1993
- osebe z okvarjenim imunskim sistemom
Zakaj je nujno ozaveščanje
Jetra so vitalni organ, odgovoren za presnovo, razstrupljanje in tvorbo beljakovin – zato lahko vsaka okvara močno vpliva na celotno zdravje. Hepatitis pogosto poteka brez simptomov, zato lahko okuženi dolgo ne vedo za bolezen in jo nehote širijo naprej.
Treba se je zavedati, da gre za resno bolezen, ki lahko vodi v cirozo, odpoved jeter ali raka jeter. Z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim ukrepanjem je tveganje za zaplete mogoče bistveno zmanjšati. Če sodite med rizične skupine ali imate simptome, se čim prej posvetujte z zdravnikom.
Pogostost hepatitisa
V Sloveniji je razširjenost kroničnega hepatitisa B ocenjena na okoli 0,5 odstotka, medtem ko je prevalenca hepatitisa C zelo nizka – okoli 0,2 do 0,3 odstotna. Tudi v svetu je hepatitis B trenutno najbolj razširjena oblika virusnega hepatitisa na svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2022 z njim kronično živi približno 254 milijonov ljudi, kar je precej več kot pri hepatitisu C, ki ga ima okrog 50 milijonov, ali pri hepatitisu A, ki običajno ne prehaja v kronično obliko.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
