Shutterstock

Bulimija, imenovana tudi bulimija nervoza, je nadvse kompleksna duševna bolezen oziroma motnja hranjenja. Zanjo so značilne ponavljajoče se epizode prenajedanja, ki jim sledijo kompenzacijska vedenja, kot je samoizzvano, torej zavestno bruhanje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bulimija prizadene milijone ljudi po svetu, a pogosto ostane neodkrita zaradi skrivanja simptomov. Razumevanje te motnje je ključno za zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje.

Ko je duša v stiski

Oblika depresije, ki prizadene približno 16 odstotkov žensk

Vzroki za bulimijo

Vzroki za bulimijo so zapleteni in vključujejo biološke, psihološke ter družbene dejavnike. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da k razvoju motnje prispevajo:

• Genetski dejavniki: Raziskave kažejo, da je tveganje za bulimijo večje, če ima ali je imel motnjo hranjenja bližnji sorodnik.
• Psihološki dejavniki: Nizka samopodoba, perfekcionizem, depresija in anksioznost so pogosto povezani z bulimijo.
• Družbeni pritiski: Ideal vitkosti, ki ga promovirajo mediji in družba, povečuje tveganje, zlasti pri mladih ženskah.

Po podatkih WHO so motnje hranjenja pogostejše v razvitih državah, kjer je družbeni pritisk po doseganju tako imenovanega popolnega videza močnejši.

Profimedia

Koga najpogosteje prizadene

Bulimija najpogosteje prizadene mlade ženske, stare od 15 do 25 let, čeprav se lahko pojavi tudi pri moških in starejših posameznikih. Po podatkih NIJZ je razmerje med ženskami in moškimi približno 7:1. Motnja se pogosto začne v adolescenci, ko so posamezniki bolj dovzetni za vplive vrstnikov in medijev.

Trpljenje duše

Depresija: Ženske zbolevajo dvakrat pogosteje

Simptomi bulimije

Simptomi bulimije so fizični in psihološki. NIJZ navaja naslednje znake:

• Ponavljajoče se prenajedanje, pogosto skrivaj.
• Samoizzvano bruhanje (s pomočjo prstov) ali uporaba odvajal/diuretikov, prav tako na skrivaj.
• Pretirana telesna vadba ali stradanje po prenajedanju.
• Poškodbe zobne sklenine, vnetje požiralnika.
• Neredna menstruacija.
• Občutki sramu, krivde in nizka samopodoba.

Profimedia

Diagnoza bulimije

Diagnozo postavi zdravnik ali psihiater na podlagi kriterijev, ki vključujejo:

• Ponavljajoče se epizode prenajedanja vsaj dvakrat tedensko tri mesece.
• Občutek pomanjkljivega nadzora nad hranjenjem.
• Kompenzacijska vedenja za preprečevanje pridobivanja teže.
• Zdravnik lahko opravi tudi krvne preiskave ali preglede, da izključi druge vzroke in oceni telesne posledice.

Profimedia

Zdravljenje bulimije

Zdravljenje bulimije je multidisciplinarno in vključuje:

• Psihoterapijo: Vedenjsko-kognitivna terapija je najučinkovitejša za spreminjanje nezdravih prehranjevalnih vzorcev.
• Zdravila: Antidepresivi lahko pomagajo pri sočasni depresiji.
• Prehransko svetovanje: Pomaga pri vzpostavitvi zdravih prehranjevalnih navad.

Po podatkih NIJZ je zgodnje zdravljenje ključno, saj poveča možnosti za popolno okrevanje. V Sloveniji je na voljo specializirana obravnava, denimo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Zdravje

Motnja kompulzivnega prenajedanja – morda niti ne veste, da jo imate

Posledice bulimije in smrtni izidi

Nezdravljena bulimija lahko povzroči hude telesne in duševne posledice, kot so:

• Poškodbe prebavnega trakta, jeter, ledvic in srca.
• Elektrolitsko neravnovesje, ki lahko vodi do srčne aritmije ali odpovedi srca.
• Trajne poškodbe zob in reproduktivnih organov.
• Povečano tveganje za samomor zaradi depresije.

WHO poroča, da je smrtnost pri bulimiji okoli 3,9-odstotna, najpogosteje zaradi srčnih zapletov ali samomora. Telesne posledice lahko vztrajajo tudi po okrevanju.

Profimedia

Preprečevanje bulimije

NIJZ priporoča zgodnje prepoznavanje duševnih stisk in dostop do svetovalnih služb. Preprečevanje bulimije vključuje promoviranje zdrave telesne samopodobe in notranjih kvalitet, izobraževanje o zdravih prehranjevalnih navadah v šolah še pred nastopom pubertete in zmanjševanje medijskega pritiska po doseganju nerealnih lepotnih idealov. Če opazite znake bulimije pri sebi ali bližnjih, takoj poiščite pomoč pri zdravniku ali specializiranih institucijah.

Profimedia

Bulimija v Sloveniji in drugje

V Sloveniji in drugod natančni podatki o razširjenosti bulimije niso povsem jasni, a NIJZ ocenjuje, da pri nas prizadene 3–8 odstotkov populacije, večinoma mlade ženske. Kar zadeva Evropo, WHO poroča o 1–4-odstotni prevalenci. V ZDA in drugih razvitih državah je bulimija še pogostejša zaradi močnejšega vpliva medijev in kulture izjemne vitkosti. Naraščanje bolezni prav tako opažajo v državah, kjer se krepi zahodni vpliv, denimo v Aziji. Vzrok je pogosto v kombinaciji družbenih pritiskov in hkratni dostopnosti visokokalorične in manj kakovostne hrane.