Vročina ali zastrupitev? 5 znakov, ki razkrijejo, da hrana ni bila varna
Poletje je čas piknikov, hladnih solat in kosil na prostem. A prav vročina, ki naredi te trenutke prijetne, je tudi največja zaveznica bakterij. Na kaj biti pozorni?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Živila, ki na soncu ali v topli kuhinji stojijo le nekaj ur, lahko postanejo idealno gojišče za mikrobe. Tudi obrok, ki je videti povsem v redu, se lahko hitro spremeni v neprijetno noč v kopalnici. Težava je, da prve znake zastrupitve zlahka pripišemo le vročini ali utrujenosti. Pa vendar telo precej jasno pokaže, da nekaj ni v redu.
Zakaj so zastrupitve poleti pogostejše?
Bakterije se najhitreje razmnožujejo med 5 in 60 stopinjami Celzija, kar je natanko temperatura, ki ji je hrana izpostavljena na poletni mizi. Meso, jajca, majoneza, mlečni izdelki in že pripravljene jedi, ki predolgo stojijo zunaj hladilnika, so med najpogostejšimi krivci.
Znaki zastrupitve se običajno pojavijo od dve do šest ur po zaužitju okužene hrane, včasih pa šele po več urah ali dneh, odvisno od vrste mikroba. Izpostavljamo pet znakov, na katere bodite pozorni.
1. Nenadna driska in krči v trebuhu
Najpogostejši in običajno prvi znak je vodena driska, ki jo spremljajo krči v trebuhu. Gre za način, kako telo poskuša čim hitreje izločiti toksine iz prebavil. Prav zato je pomembno, da driske ne ustavljate na silo. Moteča je, a opravlja svoje delo. Skrb vzbujajoča postane šele, če v blatu opazite kri ali če traja več kot tri dni.
2. Slabost in bruhanje
Slabost, ki ji pogosto sledi bruhanje, je še en obrambni mehanizem telesa. Pri zastrupitvi s hrano se običajno pojavi razmeroma hitro po obroku in je intenzivnejša kot pri navadni prebavni motnji. Če bruhate tako pogosto, da v sebi ne zadržite niti tekočine, je to znak, da telo izgublja preveč vode in tudi čas, da poiščete pomoč.
3. Povišana temperatura in mrzlica
Marsikoga preseneti, da ga ob 30 stopinjah zunaj nenadoma zazebe. Povišana telesna temperatura in občutek mraza sta znak, da se imunski sistem bori proti okužbi. Blago povišana temperatura je pri zastrupitvi pogosta, vročina nad 38 stopinj Celzija pa že nakazuje resnejši odziv telesa.
4. Nenadna izguba apetita
Ko telo zazna okužbo, samodejno »ugasne« apetit in tako prepreči, da bi vnesli še več hrane, dokler se ne znebi mikrobov. Zato po sumljivem obroku misel na hrano pogosto postane odbijajoča. To je naraven odziv in v prvih urah ni razlog za skrb; pomembno je le, da kljub temu skrbite za vnos tekočine.
5. Izčrpanost, ki ne mine s počitkom
Občutek popolne izmučenosti, šibkosti in zaspanosti je posledica izgube tekočine in vnetnega odziva telesa. Za razliko od običajne utrujenosti ta ne izgine po počitku. V kombinaciji s suhimi usti, manjšo količino urina in vrtoglavico ob vstajanju je lahko opozorilo na dehidracijo, ki je pri zastrupitvi največja nevarnost.
Kdaj obiskati zdravnika?
Večina zastrupitev s hrano mine sama v enem do dveh dneh, ob zadostnem počitku in pitju tekočine. Vseeno pa nekateri znaki zahtevajo zdravniško pomoč, kot so: kri v blatu, driska, ki traja dlje kot tri dni, visoka vročina, neprestano bruhanje brez možnosti pitja ter jasni znaki dehidracije.
Posebej previdni naj bodo starejši, nosečnice, majhni otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih lahko zastrupitev hitreje postane resna. Pokvarljiva živila ne smejo stati zunaj hladilnika več kot dve uri, pri pripravi pa ločujemo surovo meso od ostalih živil in si redno umivamo roke.