© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Bronhiolitis najbolj ogroža otroke do drugega leta starosti


Uredništvo
24. 9. 2025, 08.07
Posodobljeno
09:41
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Bronhiolitis je najpogostejša okužba spodnjih dihal pri dojenčkih in malčkih. Povzročajo ga virusi, najpogosteje respiratorni sincicijski virus (RSV).

otrok, prehlad, gripa, RSV
Profimedia
Pomembno je, da starši prepoznajo znake oteženega dihanja in dehidracije ter pravočasno poiščejo zdravniško pomoč.

Bronhiolitis je okužba spodnjih dihal, ki prizadene majhne, razvejane dihalne poti, imenovane bronhioli. Prek bronhiolov se zrak prenaša v in iz pljuč. Ob okužbi dihalne poti otečejo, napolnijo se s sluzjo in se zožijo. Posledično otrok težko diha, pri dojenčkih pa se lahko zaradi majhnega premera dihalnih poti stanje zelo hitro poslabša.

Najbolj ogroženi so otroci do drugega leta starosti, še posebej dojenčki mlajši od 6 mesecev. Njihove dihalne poti so ozke in krhke, zato že majhno otekanje močno oteži prehod zraka. Ob naporu pri dihanju se hitro utrudijo, poleg tega pa pogosto odklanjajo tekočino in hrano. Tudi zamašen nos in obilica sluzi dodatno otežujeta hranjenje ter spanje.

Kako pride do okužbe?

Bronhiolitis povzročajo virusi, najpogosteje respiratorni sincicijski virus (RSV), pa tudi rinovirusi, adenovirusi in virusi gripe. Ker starejši otroci in odrasli okužbo običajno prebolijo kot blag prehlad, okužbo pogosto v dom prinesejo sorojenci iz vrtca ali šole oziroma drugi družinski člani.

otrok, prehlad, gripa, RSV
Profimedia
Bronhiolitis je pogosta in običajno prehodna bolezen malih otrok, ki pa lahko v določenih primerih hitro postane resna.

Največ primerov je v jesensko-zimskem času, ko so virusi najbolj razširjeni, možni pa so izbruhi tudi v drugih letnih obdobjih. Virus se širi kapljično – z izločki iz nosu in ust ob kihanju, kašljanju ali preko onesnaženih rok in površin. Zato je redno umivanje rok in prezračevanje prostorov eden ključnih ukrepov preprečevanja širjenja.

Preberite še

Simptomi bronhiolitisa

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih znakov) traja 2 do 5 dni. Bolezen se začne podobno kot navaden prehlad:

  • zamašen nos ali vodeni izcedek,
  • kašelj,
  • rahlo povišana telesna temperatura (nad 38 °C),
  • zmanjšan apetit in razdražljivost.

Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo tudi resnejši znaki:

  • hitro in oteženo dihanje (pogosto se opazi razširjanje nosnic, vgrezanje medrebrnih mišic),
  • piskanje, poki in hropenje ob dihanju,
  • premori v dihanju pri dojenčkih (apneje, ki trajajo več kot 15–20 sekund),
  • izrazita utrujenost pri hranjenju, zlasti med dojenjem ali pitjem po steklenički,
  • dehidracija zaradi zmanjšanega vnosa tekočin.

Če otrok kaže znake težkega dihanja, modrikasto obarvanost ustnic ali kože, izrazito zaspanost ali nezmožnost pitja, je to znak za nujen obisk pediatra oziroma urgentne službe.

Zdravljenje bronhiolitisa

Večina otrok bronhiolitis preboli doma, saj bolezen v blagih oblikah mine sama od sebe v 7 do 10 dneh. Kašelj se lahko vleče še nekaj tednov.

Domače ukrepe lahko starši izvajajo sami:

  • otrok naj uživa dovolj tekočine,
  • poskrbite za miren počitek,
  • večkrat dnevno odstranite sluz iz nosu s fiziološko raztopino in aspiratorjem,
  • prostore pogosto zračite in vzdržujte zmerno temperaturo,
  • otroka ne izpostavljajte tobačnemu dimu.

Pri hujšem poteku bolezni pa je potrebno bolnišnično zdravljenje, kjer otrok prejme dodatek kisika, po potrebi intravenske tekočine in stalno opazovanje dihanja. Antibiotiki praviloma niso učinkoviti, saj bronhiolitis povzročajo virusi, uporabljajo se le, če pride do bakterijske nadokužbe.

otrok, prehlad, gripa, RSV
Profimedia
Večina otrok bronhiolitis preboli doma, saj bolezen v blagih oblikah mine sama od sebe v 7 do 10 dneh.

Kako zaščititi otroka?

Bronhiolitisa ni mogoče vedno preprečiti, vendar lahko zmanjšamo tveganje:

  • pogosto umivanje in razkuževanje rok,
  • izogibanje stikom z bolnimi osebami,
  • dojenje, saj materino mleko krepi imunski sistem,
  • pasivno kajenje je treba povsem preprečiti,
  • pri zelo ogroženih dojenčkih (nedonošenčkih, kronično bolnih otrocih) se v določenih primerih uporablja posebna zaščitna terapija s protitelesi.

E-novice · Zdravje

Prijavite se na e-novice o zdravju in odkrijte nasvete za boljše počutje, vitalnost in ravnovesje.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.