Bronhiolitis najbolj ogroža otroke do drugega leta starosti
Bronhiolitis je najpogostejša okužba spodnjih dihal pri dojenčkih in malčkih. Povzročajo ga virusi, najpogosteje respiratorni sincicijski virus (RSV).

Bronhiolitis je okužba spodnjih dihal, ki prizadene majhne, razvejane dihalne poti, imenovane bronhioli. Prek bronhiolov se zrak prenaša v in iz pljuč. Ob okužbi dihalne poti otečejo, napolnijo se s sluzjo in se zožijo. Posledično otrok težko diha, pri dojenčkih pa se lahko zaradi majhnega premera dihalnih poti stanje zelo hitro poslabša.
Najbolj ogroženi so otroci do drugega leta starosti, še posebej dojenčki mlajši od 6 mesecev. Njihove dihalne poti so ozke in krhke, zato že majhno otekanje močno oteži prehod zraka. Ob naporu pri dihanju se hitro utrudijo, poleg tega pa pogosto odklanjajo tekočino in hrano. Tudi zamašen nos in obilica sluzi dodatno otežujeta hranjenje ter spanje.
Kako pride do okužbe?
Bronhiolitis povzročajo virusi, najpogosteje respiratorni sincicijski virus (RSV), pa tudi rinovirusi, adenovirusi in virusi gripe. Ker starejši otroci in odrasli okužbo običajno prebolijo kot blag prehlad, okužbo pogosto v dom prinesejo sorojenci iz vrtca ali šole oziroma drugi družinski člani.

Največ primerov je v jesensko-zimskem času, ko so virusi najbolj razširjeni, možni pa so izbruhi tudi v drugih letnih obdobjih. Virus se širi kapljično – z izločki iz nosu in ust ob kihanju, kašljanju ali preko onesnaženih rok in površin. Zato je redno umivanje rok in prezračevanje prostorov eden ključnih ukrepov preprečevanja širjenja.
Simptomi bronhiolitisa
Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih znakov) traja 2 do 5 dni. Bolezen se začne podobno kot navaden prehlad:
- zamašen nos ali vodeni izcedek,
- kašelj,
- rahlo povišana telesna temperatura (nad 38 °C),
- zmanjšan apetit in razdražljivost.
Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo tudi resnejši znaki:
- hitro in oteženo dihanje (pogosto se opazi razširjanje nosnic, vgrezanje medrebrnih mišic),
- piskanje, poki in hropenje ob dihanju,
- premori v dihanju pri dojenčkih (apneje, ki trajajo več kot 15–20 sekund),
- izrazita utrujenost pri hranjenju, zlasti med dojenjem ali pitjem po steklenički,
- dehidracija zaradi zmanjšanega vnosa tekočin.
Če otrok kaže znake težkega dihanja, modrikasto obarvanost ustnic ali kože, izrazito zaspanost ali nezmožnost pitja, je to znak za nujen obisk pediatra oziroma urgentne službe.
Zdravljenje bronhiolitisa
Večina otrok bronhiolitis preboli doma, saj bolezen v blagih oblikah mine sama od sebe v 7 do 10 dneh. Kašelj se lahko vleče še nekaj tednov.
Domače ukrepe lahko starši izvajajo sami:
- otrok naj uživa dovolj tekočine,
- poskrbite za miren počitek,
- večkrat dnevno odstranite sluz iz nosu s fiziološko raztopino in aspiratorjem,
- prostore pogosto zračite in vzdržujte zmerno temperaturo,
- otroka ne izpostavljajte tobačnemu dimu.
Pri hujšem poteku bolezni pa je potrebno bolnišnično zdravljenje, kjer otrok prejme dodatek kisika, po potrebi intravenske tekočine in stalno opazovanje dihanja. Antibiotiki praviloma niso učinkoviti, saj bronhiolitis povzročajo virusi, uporabljajo se le, če pride do bakterijske nadokužbe.

Kako zaščititi otroka?
Bronhiolitisa ni mogoče vedno preprečiti, vendar lahko zmanjšamo tveganje:
- pogosto umivanje in razkuževanje rok,
- izogibanje stikom z bolnimi osebami,
- dojenje, saj materino mleko krepi imunski sistem,
- pasivno kajenje je treba povsem preprečiti,
- pri zelo ogroženih dojenčkih (nedonošenčkih, kronično bolnih otrocih) se v določenih primerih uporablja posebna zaščitna terapija s protitelesi.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se