Profimedia

Alergijski kontaktni dermatitis je vnetna bolezen kože, ki nastane kot imunski odziv na stik z neko snovjo, na katero je posameznik razvil alergijo sčasoma. Gre za zapoznelo preobčutljivostno reakcijo, pri kateri imunski sistem prepozna določeno snov kot škodljivo in ob ponovni izpostavljenosti sproži vnetni odziv.

Bolezen se z dotikom ne prenaša na druge osebe. Včasih se namesto alergijskega kontaktnega dermatitisa uporablja tudi izraz kontaktni ekcem, ki pa je bolj pogovoren in manj natančen. 

Imunski sistem

Naraščajoča težava sodobnega sveta: Kaj morate vedeti o alergijah

Način življenja

Epidemija sodobnega časa: četrtina vseh odraslih trpi za neko obliko alergije

Kdo je najbolj ogrožen

Po podatkih Dermatološke klinike UKC Ljubljana in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je tveganje večje pri:

• ženskah (zaradi pogostejše uporabe kozmetike in nakita),
• osebah z atopijskim dermatitisom ali drugimi kožnimi boleznimi,
• delavcih v frizerstvu, zdravstvu, gradbeništvu in kovinsko-predelovalni industriji, kjer so izpostavljeni kemikalijam, kovinam in lateksu.

Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar je pogostejša med 20. in 50. letom, ko je poklicna izpostavljenost najvišja.

Profimedia

Najpogostejši sprožilci

Alergijski kontaktni dermatitis lahko sprožijo številne snovi oziroma alergeni, med najpogostejšimi pa so:

• Nikelj 
• Kobalt in krom (gradbeni materiali, cement)
• Lateks in guma
• Barve za lase
• Dišave in konzervansi v kozmetiki in čistilih
• Kreme in mila
• Rastlinski proteini (v sadju, zelenjavi in morskih sadežih)

Najpogostejši alergen pri alergijskem kontaktnem dermatitisu je nikelj, ki povzroča reakcije pri 10–20 odstotkih odrasle populacije, pogosteje pri ženskah. Največ niklja najdemo v nakitu, kovinskih gumbih, zaponkah, zadrgah, urah, mobilnih telefonih, kovinskih ročajih in kuhinjskih pripomočkih.

Profimedia

Nekatere snovi lahko povzročijo tudi kontaktno urtikarijo – hitro alergijsko reakcijo s srbečimi, rdečimi izpuščaji, ki dermatitis dodatno poslabša. Natančen razlog, zakaj nekateri razvijejo alergijo, drugi pa ne, še ni znan. Pomembno vlogo igrajo genetski dejavniki, pogostost izpostavljenosti določeni snovi in stanje kože.

· Lepota

8 vitaminov, ki jih vaša koža nujno potrebuje

Vitamin A

Pomemben vitamin za zdravje, a nam prekomeren vnos lahko škodi

Simptomi in potek bolezni

Tipični simptomi vključujejo rdečico, srbenje, zadebelitev in luščenje kože, na prizadetem mestu mehurčke ali razpoke, včasih pa je koža tudi otečena, topla in boli. Simptomi se običajno pojavijo 48–72 ur po stiku z alergenom, najpogosteje na rokah, obrazu, vratu ali predelu, ki je bil v stiku z dražilno snovjo.

Kadar alergijskega kontaktnega dermatitisa ne zdravimo, lahko vodi v kronično vnetje kože in trajno poslabšanje kožne bariere, kar oteži vsakodnevno življenje.

Profimedia

Zdravljenje in preprečevanje

Najpomembnejši korak je izogibanje znanim alergenom.  Pri ugotavljanju, kaj sproža bolezen, lahko pomaga testiranje pri dermatologu. Zdravljenje vključuje:

• Kortikosteroidna mazila za zmanjšanje vnetja
• Vlažilna sredstva, ki obnavljajo kožno bariero
• Antihistaminike za ublažitev srbenja

Po podatkih Društva Atopijski dermatitis je temeljnega pomena dnevna nega kože z blagimi, nevtralnimi mazili brez dišav. Strokovnjaki Evropske akademije za dermatologijo (EADV) pri kroničnih oblikah priporočajo tudi sistemska zdravila in fototerapijo oziroma zdravljenje z UV žarki.

Profimedia

Kaj lahko še naredimo?

Poleg izogibanja alergenom je prav tako koristno:

• Nošenje zaščitnih rokavic pri delu s kemičnimi snovmi
• Izbiranje izdelkov brez dišav in konzervansov
• Ohranjanje zdrave kožne bariero z redno nego
• Izobraževanje o sestavinah v izdelkih, ki jih uporabljamo
• Skrb za zdravo prehrano z zadosti vitamini in minerali, ki podpirajo zdravje kože