Dreamstime

Čeprav so bile še pred nekaj desetletji precejšnja redkost, se danes z eno izmed oblik alergije srečuje skoraj vsakdo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima v Evropi znake alergijske bolezni kar 35 odstotkov ljudi, v Sloveniji pa naj bi bilo alergičnih več kot 30 odstotkov otrok in skoraj četrtina odraslih. V zadnjih 30 letih se je pojavnost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. In številke še naraščajo.

Zakaj je danes toliko alergij

Del odgovora se skriva v genetiki – če ima eden od staršev alergijo, ima otrok približno 50 odstotkov možnosti, da jo razvije tudi sam; če pa imata alergijo oba, se ta verjetnost dvigne na kar 75 odstotkov. A še pomembnejši so dejavniki okolja, predvsem naš sodoben življenjski slog.

Danes živimo v toplejših, bolje izoliranih, pogosto premalo zračenih prostorih. S tem ustvarjamo idealne pogoje za pršice, ki so eden glavnih vzrokov za celoletne alergije. V naših stanovanjih so lončnice, v katerih se skriva plesen. Hrano pridelujemo in predelujemo drugače kot nekoč, pogosto vsebuje aditive, konzervanse, pesticide. Poleg tega smo bolj izpostavljeni onesnaženju zraka in sintetičnim snovem iz kozmetike, čistil ter plastike.

Tudi otroci danes živijo v bolj sterilnem okolju, kot so nekoč. Njihov imunski sistem se pogosto ne sreča z dovolj mikroorganizmi, ki bi jih naučili razločevati med nevarnimi in neškodljivimi snovmi. In ko se kasneje srečajo s cvetnim prahom, pršico ali določenim živilom, se telo pretirano odzove – razvije se alergija.

Raziskave kažejo, da imajo na pojavnost alergij vpliv še starost, spol, rasa, velikost družine, vrsta okužb v zgodnjem otroštvu, pasivno in aktivno kajenje, onesnaženost zraka in življenjske razmere nasploh.

Profimedia

Cvetni prah – najpogostejši krivec pomladnih težav

Pomlad prinaša obilico cvetnega prahu, ki je najpogostejši povzročitelj sezonskih alergij. Leska in jelša cvetita že februarja, breza marca, travniške trave in žita aprila ter maja, pelin in ambrozija poleti. Največ ljudi je občutljivih prav na pelod trav. Simptomi so značilni: kihanje, srbeče in solzne oči, zamašen nos, glavoboli, občutek utrujenosti in zmanjšana koncentracija.

Težav pa ne povzroča le narava. Dihalni alergeni so prisotni tudi v zaprtih prostorih – pršice, plesen, živalska dlaka, ščurki. Te alergije ne poznajo letnega časa in povzročajo simptome vse leto – od zamašenega nosu in kašlja do utrujenosti in težav s spanjem.

Navzkrižne alergije – ko te preseneti jabolko

Zelo pogoste so tudi navzkrižne alergije. Morda ste alergični na brezo, a ste opazili, da vas srbi v ustih, ko pojeste jabolko ali korenje. To ni naključje. Beljakovine v pelodu in nekaterih živilih so si po zgradbi podobne, zato imunski sistem reagira na oboje. Med najbolj znanimi povezavami so breza – jabolko, paradižnik, krompir, pelin – začimbe, pršica – školjke. Simptomi so lahko zelo različni: srbečica, prebavne težave, celo težave z dihanjem.

Statistika je zgovorna: do 20 % Evropejcev ima občasni (intermitentni) alergijski rinitis, do 15 % jih trpi za trajno obliko (perzistentni rinitis), atopijski dermatitis je prisoten pri 13–37 % otrok in mladostnikov, nekaj odstotkov odraslih pa se z njim sooča tudi kasneje. Za astmo zboli med 5 in 10 % ljudi, kontaktni dermatitis pa prizadene 1–2 % populacije. Akutna urtikarija in angioedem sta pogosta pojava – z njima se v življenju sreča skoraj vsak človek. V razvitih državah se število bolnikov z astmo povečuje celo za 4 % letno.

Revija Zarja

Alergijska reakcija – ko telo pretirava

Alergija ni nič drugega kot pretiran odziv imunskega sistema na snov, ki bi morala biti neškodljiva. Ko telo prvič pride v stik z določenim alergenom, se še nič ne zgodi – imunski sistem ga zazna in ustvari protitelesa, zlasti tako imenovan imunoglobulin E (IgE). Ob naslednjem stiku pa protitelesa sprožijo alarm in telo se odzove: sproščajo se histamin in druge snovi, ki povzročijo srbečico, rdečico, otekanje sluznic, kihanje, solzenje, lahko pa tudi drisko, bruhanje, vrtoglavico ali celo težave z dihanjem.

Zaradi »imunskega spomina« se ta reakcija z vsakim stikom lahko še stopnjuje. Zato je pomembno, da alergije pravočasno prepoznamo in obvladujemo. Pomembno pa je vedeti, da tudi pozitivni test ne pomeni vedno dejanske alergije – gre lahko le za senzibilizacijo, brez simptomov. Tudi negativni testi niso vedno stoodstotni, saj občutljivost lahko nastopi šele kasneje.

Alergijski marš – ko alergija potuje po telesu

Alergijska bolezen se včasih začne na enem področju, nato pa se preseli drugam – temu pravimo alergijski marš. Pogosto se pri otrocih najprej pojavi alergija na hrano, nato atopijski dermatitis in sčasoma še alergijske težave z dihali, kot sta seneni nahod ali astma. Ta zaporedni razvoj alergij ni redkost in kaže, kako pomembno je, da simptome prepoznamo že zgodaj in jih ustrezno zdravimo. Alergijski marš je pogostejši pri otrocih, redkeje pa se pojavi pri odraslih.

Alergija, preobčutljivost ali intoleranca?

Pogosto zamenjujemo pojme, zato pojasnimo: alergija je odziv imunskega sistema na snov, ki je za večino ljudi neškodljiva. Preobčutljivost pomeni, da snov deluje močneje, kot bi sicer – na primer oseba občuti močno tresenje po popiti kavi. Intoleranca pa pomeni, da telo določene snovi ne prenaša dobro (denimo laktoze), vendar pri tem imunski sistem ni vpleten. Alergija in intoleranca nista isto.

ThinkstockPhotos

Kako si lahko pomagamo

Najboljša zaščita je izogibanje alergenu, kolikor je to seveda mogoče. V času visoke koncentracije peloda se izogibamo gibanju na prostem, perilo sušimo v notranjih prostorih, prostore zračimo ponoči ali po dežju, ko je v zraku najmanj peloda. V stanovanju redno sesamo, brišemo prah, uporabljamo zračne filtre, poskrbimo za primerno vlažnost.

Pri blažjih oblikah si lahko pomagamo z antihistaminiki, ki so na voljo tudi brez recepta. V primeru hujših simptomov, ki vplivajo na kakovost življenja, je nujen obisk alergologa. V nekaterih primerih se priporoča tudi imunoterapija – postopno navajanje telesa na alergen, kar lahko dolgoročno močno izboljša stanje.

Pomembno je tudi, da skrbimo za svoj imunski sistem, z zdravo prehrano, rednim gibanjem, dobrim spancem in čim manj stresa. Pozorni moramo biti tudi na svoje duševno počutje, kronični stres namreč pomembno vpliva na imunski odziv in lahko poslabša alergijske simptome.

Ko se telo oglasi, ga poslušajmo

Alergije so bolezen sodobnega časa. Posledica našega načina življenja, našega odnosa do narave, prehrane, higiene. A kljub temu obstajajo načini, kako jih obvladati, omiliti in jim vsaj delno preprečiti pot v naš vsakdan. Pomembno je, da jih vzamemo resno, se izobrazimo, prepoznamo simptome in se pravočasno odzovemo. In predvsem, da poslušamo svoje telo. Ker nam velikokrat želi povedati, da je morda čas za kakšen sprehod v naravi več in kakšen stresen telefonski klic s šefom manj.