Interventni zakon: Kdo je za in kdo proti
Še pred oblikovanjem nove vlade je predlog interventnega zakona nakazal razmerja političnih moči. Kdo zakon podpira in kdo mu nasprotuje?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zakonski predlog interventnega zakona so pripravili v združbi desnih strank NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice, podpirajo pa ga tudi v SDS. Predlagatelji so prepričani, da bodo ukrepi blagodejni za slovensko družbo in naj bi bili tudi varovalka pred morebitno energetsko krizo. Med ukrepi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov, davčna razbremenitev dela, razvojna kapica za plače nad 7500 evrov bruto mesečno. Predlog je obsežen, vsebuje rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.
Ukrepe, ki so zajeti v tako imenovani omnibus zakon, podpirajo v gospodarstvu. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vidijo zakon kot prvi korak v smer večje konkurenčnosti za podjetja in bolj razvojno naravnanega, stabilnega ter predvidljivega okolja. Obenem bi predlagani ukrepi ljudem pomagali tudi lajšati življenjske stroške. Predlog zakona so javno podprli tudi v Združenju delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica in Trgovinska zbornica Slovenije. Med zadnjimi so naklonjenost izrazili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer jih veseli, da so med interventne ukrepe vključili tudi rešitve za kmetijski sektor. Sami med drugim predlagajo znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance z dveh na en odstotek in da bi letni in zimski dodatek prejeli tudi kmečki upokojenci, ki so bili večino delovne dobe zavarovani za ožji obseg pravic in danes prejemajo izjemno nizke pokojnine.
Na drugi strani so nasprotniki zakona, od vlade do sindikatov in določenih institucij.
Ostro nasprotovanje so izrazili v vseh strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo.
Finančni minister Klemen Boštjančič je predstavil mnenje odhajajoče vlade. Predlog je po njihovi oceni po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit. Ustvari lahko do približno milijardo evrov manj javnofinančnih prihodkov, povzroči težave pri financiranju zdravstva, pokojnin in socialnih storitev ter možne zaplete pri evropskem financiranju iz načrta za okrevanje.
Sookordinator Levice in minister za delo Luka Mesec je med drugim opozoril, da predlog posega v temelje načela socialne države, denimo človeku, ki izpolni pogoje za upokojitev, odvzema pravico, da bi delal in ga prisilno upokojuje, posega v to, da se pri 7500 evrih preneha plačevati prispevke za zdravstvo, pokojnine, dolgotrajno oskrbo ter ustvarja milijardno javnofinančno luknjo. Proti zakonu bodo uporabili vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, vključno z zahtevo za posvetovalni referendum, je napovedal Mesec.
Izrazito so proti predlogu tudi sindikati, o čemer smo podrobno poročali. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek gre za »zakon za ozek krog posameznikov, ki bodo zaradi tega zakona bogatejši«.
S takšno »intervencijo« se ne strinjajo niti v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Menijo, da predlagane spremembe rušijo temeljna načela sistema, ki temelji na solidarnosti, in povečujejo odvisnost od integralnega proračuna države. Hkrati spodjedajo lani sprejeto pokojninsko reformo, predvsem načelo, da se bo za njene spremembe iskalo soglasje socialnih partnerjev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
