Ledeni možje prinašajo izrazito ohladitev: V teh krajih bo najhladneje
Klasičen scenarij ledenih mož se letos vrača nad Slovenijo: v začetku tedna prihaja občutna ohladitev. Kaj pa nas čaka poleti?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Trenutno nad večjim delom Evrope prevladuje območje razmeroma visokega zračnega tlaka, medtem ko se nad zahodnim Sredozemljem in Atlantikom zadržujejo plitva ciklonska jedra. Nad Slovenijo ni izrazite frontalne motnje, smo pa na robu bolj vlažnega in nekoliko nestabilnega zračnega toka, ki predvsem severno od nas, nad Avstrijo in Madžarsko, že proži krajevne plohe in nevihte, so danes popoldne zapisali na straneh portala Neurje.si. Ob tem so dodali, da danes v Sloveniji ne pričakujejo omembe vrednih ploh ali neviht. Vreme bo večinoma suho, občasno bo nekaj spremenljive oblačnosti, več dogajanja pa bo ostalo severno od Slovenije, predvsem nad Avstrijo in proti Madžarski. Pri nas bo ozračje za izrazitejši razvoj padavin premalo nestabilno, zato bo dan večinoma miren, še pravijo pri Neurje.si.
Po njihovih napovedih bo vikend minil v dokaj tipičnem spomladanskem vremenskem vzorcu. Sobota bo deloma sončna z občasno povečano oblačnostjo, popoldne pa bo predvsem v hribovitem svetu ter na severu in vzhodu možna kakšna krajevna ploha ali nevihta.
Do ponedeljka sončno in iz dneva v dan topleje
Medtem so pri Agenciji RS za okolje napovedali, da bo popoldne dokaj sončno s spremenljivo kopasto oblačnostjo. V hribovitem svetu ni izključena kakšna ploha. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 24 stopinj Celzija. Ponoči se bo zjasnilo, ponekod bo lahko nastalo nekaj meglic.
Nad našimi kraji bo ob koncu tedna prevladoval stalen zračni tlak. Od ponedeljka naprej pa bodo naši kraji pod vplivom nizkega zračnega tlaka. Predvidoma se bo višinska dolina s hladnim zrakom v ponedeljek ugrezala nad srednjo in zahodno Evropo, pri tleh pa bi v lahko v torek nad severnim Sredozemljem nastal tudi plitek ciklon. In tako vplival na vreme pri nas. Od severa bo začel dotekati tudi hladnejši zrak, so zapisali pri Arsu.
V soboto bo pretežno jasno in toplo. Popoldne in zvečer bo predvsem na severu države nastala kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 21 do 25 stopinj Celzija. V nedeljo zjutraj bo še precej jasno. Čez dan bo naraščala koprenasta oblačnost in se ob tem tudi gostila, ni izključena kakšna ploha. Zapihal bo jugozahodnik. V ponedeljek bo na zahodu in deloma v osrednjih krajih večinoma oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Nekaj jih bo nastalo tudi proti vzhodu države, kjer bo sicer še delno jasno vreme. Jugozahodni veter se bo okrepil.
Ledeni možje bodo prinesli bolj sveže, občasno tudi mokro in spremenljivo vreme, ob katerem bo za vrtnarje, sadjarje in kmete ključnega pomena predvsem to, kako hladne bodo noči po prehodu vremenske motnje.
Ledeni možje bodo uresničili svoj sloves - Ljubljano in Mursko Soboto čaka najbolj izrazit padec temperatur
Od torka naprej, ko godujejo ledeni možje, bo verjetnost padavin, kot pravijo pri Arsu, povečana, a se napovedi v podrobnostih še spreminjajo. Največ padavin bo verjetno padlo v torek in petek. Pričakovana skupna količina padavin v prihodnjem tednu je na vzhodu med 30 in 50 mm, na zahodu tudi do 70 mm. Da bodo v začetku drugega tedna končne padavine tudi na vzhodu države, so zapisali tudi pri Neurje.si, kjer so podrobneje pojasnili, da bodo ledeni možje letos uresničili svoj sloves.
Po nekaj toplejših majskih dneh se vremenska slika nad Evropo v prihodnjem tednu precej spreminja. Ravno v času ledenih mož, ki godujejo med 12. in 14. majem, se bo nad srednjo Evropo in Alpe spustila občutno hladnejša zračna masa s severa oziroma severovzhoda. Letos se tako ljudsko izročilo vsaj po trenutnih izračunih kar dobro ujema z dogajanjem v ozračju. Ansambelski izračuni za Mursko Soboto, Ljubljano in Novo Gorico kažejo precej jasen padec temperature na višini okoli 1500 metrov. Najbolj izrazita ohladitev se nakazuje okoli 12. in 13. maja, ko se bodo temperature na tej višini marsikje spustile precej nižje kot v dneh pred tem. Pri posameznih izračunih se temperatura na 850 hPa približa ničli ali se ponekod spusti celo nekoliko pod njo, kar za sredino maja pomeni izrazitejši dotok hladnega zraka, so v najnovejši napovedi zapisali pri Neurje.si.
Ledeni možje oziroma ledeni svetniki (Pankracij, Servacij, Bonifacij) namreč po ljudskem izročilu označujejo čas zadnjih spomladanskih ohladitev med 12. in 14. majem. Ta vremenski pojav, ki ga tradicija pozna kot vpliv ledenih mož in “poscane Zofke”, ki goduje 15. maja, se v praksi pogosto pokaže tudi v sodobnih vremenskih vzorcih.
Najbolj izrazit padec se po trenutnih kartah kaže za osrednjo in severovzhodno Slovenijo, torej tudi za območje Ljubljane in Murske Sobote, nekoliko manj izrazito, a še vedno opazno, pa tudi za zahod države oziroma Novo Gorico, napovedujejo pri Neurje.si.
"To pomeni, da se bo ohladitev poznala po večjem delu Slovenije, razlika pa bo predvsem v tem, koliko se bo hladnejši zrak ob prehodu vremenske motnje uspel spustiti do tal in kakšne bodo razmere v nočnem času (seveda ni govora o pozebi). Sinoptične karte lepo pokažejo razvoj dogajanja. V ponedeljek, 11. maja zvečer, bo Slovenija še na robu toplejšega zraka, medtem ko se bo severno od Alp že spuščala hladnejša zračna masa. Nad Sredozemljem bo še ostajal toplejši zrak, severno od nas pa se bo začel krepiti hladnejši dotok. V noči na torek oziroma v torek zjutraj bo hladnejši zrak že dosegel Alpe in širše območje srednje Evrope, s tem pa tudi naše kraje. Gre za precej klasičen scenarij majskega vdora hladnejšega zraka, ki pogosto sovpada prav z obdobjem ledenih mož," so pojasnili.
Kaj pa Zofka?
Po 14. maju se po trenutnih izračunih temperature v višinah postopno nekoliko pobirajo, vendar ni videti hitrega prehoda v stabilno in toplo majsko vreme. Karta za 15. maj zvečer kaže, da bi nad srednjo Evropo in Alpami še vztrajala bolj sveža zračna masa. Slovenija bi se znašla nekje na meji med hladnejšim zrakom severno in zahodno od nas ter toplejšim zrakom nad Balkanom in Sredozemljem. To običajno pomeni nadaljevanje bolj spremenljivega vremena, z občasno več oblačnosti, krajevnimi padavinami ali plohami, odvisno od natančnega položaja višinskega jedra hladnega zraka in prizemnih vremenskih sistemov.
Tudi Zofka, ki goduje 15. maja in jo ljudsko izročilo pogosto povezuje z mokrim vremenom, bi lahko letos ostala v bolj svežem in nestanovitnem vremenskem obdobju. Za zdaj ne kaže na izrazito toplo in stabilno nadaljevanje, ampak bolj na podaljšano obdobje svežega, občasno spremenljivega vremena. Ne gre nujno za hud zimski vdor, gre pa za dovolj izrazito majsko ohladitev, da jo bomo v vremenskem dogajanju zagotovo občutili, so še zapisali pri Neurje.si.
Ob tem so poudarili, da bo vremensko dogajanje v prihodnjem tednu prineslo dve pomembni zgodbi. Prva je izrazitejša ohladitev ravno v času ledenih mož, zaradi katere bo treba spremljati predvsem jutranje temperature in morebitno nevarnost slane v mraziščih ter zatišnih legah. Druga pa so padavine, ki bodo za naravo zelo dobrodošle, vendar po trenutnih izračunih ne bodo povsod enakomerno razporejene in suše po Sloveniji najverjetneje še ne bodo v celoti odpravile.
En sam dež ne bo dovolj za konec suše
Prihajajoče padavine bodo zajele večji del Slovenije, vendar razporeditev dežja ne bo enakomerna. Več padavin se pričakuje v Alpah, predalpskem svetu ter delu zahodne in osrednje Slovenije, lokalno tudi na severu države. Tam bi lahko padlo dovolj dežja za vsaj začasno izboljšanje razmer v tleh. Manj padavin pa se nakazuje proti vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer bodo količine verjetno bolj skromne in odvisne predvsem od posameznih pasov padavin ter krajevnih ploh.
Karta skupnih padavin do 16. maja kaže, da bi prihajajoče padavine zajele večji del Slovenije, vendar razporeditev ne bo povsod enakomerna.
Arso opozarja, da suša po Sloveniji vztraja že od konca februarja. Nedavne padavine so tla izraziteje namočile le na Bovškem in deloma na Obali, drugod pa količine dežja niso zadostovale za odpravo vodnobilančnega primanjkljaja. Po pogostejših februarskih padavinah je sledilo daljše obdobje suhega vremena, v katerem so bile padavine redke in večinoma preskromne, ponekod pa so sušna obdobja trajala tudi več kot dva tedna.
Meteorologi poudarjajo, da en sam padavinski dogodek suše ne more odpraviti. Prihajajoči dež bo sicer koristil travi, poljščinam, vrtovom in mladim rastlinam, predvsem tam, kjer bo padal dlje časa in bolj enakomerno. Kjer pa bodo prevladovale kratkotrajne plohe, bo učinek precej manjši, saj se lahko zgornji sloj tal ob soncu in vetru hitro znova izsuši.
Najbolj negotove ostajajo razmere na vzhodu in severovzhodu Slovenije, kjer bi lahko glavnina padavin ponovno ostala zahodneje ali severneje. Za resnejšo odpravo suše bi bilo potrebnih več zaporednih padavinskih dogodkov z zmernim in dolgotrajnim dežjem, ki bi omogočil postopno vpijanje vode v tla in izboljšanje vodne bilance.
Prihaja poletje ekstremov? Povečano tveganje za sušo in silovita neurja
Kakšno pa lahko pričakujemo poletje? Kot so navedli pri Neurje.si je Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) izdal najnovejše sezonske napovedi za obdobje od junija do septembra 2026, ki nakazujejo precej izrazit signal nadpovprečno toplih mesecev nad večjim delom Evrope. Tudi nad srednjo Evropo in Balkanom, vključno s Slovenijo, modeli vztrajajo pri pozitivnih temperaturnih anomalijah, ki ponekod presegajo tudi +2 stopinji Celzija glede na dolgoletno povprečje.
Najizrazitejši topel signal se kaže v obdobju med julijem in septembrom, ko nad našimi kraji prevladuje območje izrazito nadpovprečnih temperatur. To lahko pomeni več vročinskih valov, daljša obdobja stabilnega vremena in povečano tveganje za sušo. Hkrati pa zelo toplo Sredozemlje pogosto predstavlja dodatno energijo za razvoj močnejših neviht ob prihodih hladnejšega zraka.
"Zanimivo je tudi, da modeli vztrajajo pri toplem vzorcu vse do jeseni. September in začetek jeseni bi tako lahko ostala precej topla, z zamikom prvih izrazitejših ohladitev. Takšen razvoj smo v zadnjih letih že večkrat spremljali, ko se je poletni režim nadaljeval globoko v september ali celo oktober. Problem je, da ljudje sezonske napovedi pogosto razumejo preveč dobesedno. Takšna karta ne pove, kakšno bo vreme določen teden ali ali bo julija ravno med dopustom deževalo. Govori predvsem o trendu celotnega trimesečja. Lahko imamo recimo dva hladnejša tedna, pa je poletje še vedno med najtoplejšimi zaradi zelo vročega avgusta," pojasnjujejo pri Neurje.si.
Na kartah je po njihovih navedbah opazen tudi hladnejši signal nad delom severnega Atlantika in severovzhodne Evrope, kar lahko vpliva na razporeditev zračnega tlaka nad Evropo. Prav takšni vzorci pogosto podpirajo dolgotrajnejši vpliv anticiklonov nad srednjo Evropo.
Ob tem je treba poudariti, tako pri Neurje.si, da sezonske napovedi ne povedo, kakšno bo vreme posamezen dan ali teden. Gre predvsem za prikaz splošnega trenda v atmosferi. ECMWF je pri temperaturnih odstopanjih sicer med zanesljivejšimi modeli, precej manj zanesljive pa ostajajo napovedi padavin in neviht.
Kljub temu trenutne karte kažejo precej jasno sliko: velika verjetnost nadpovprečno toplega poletja in zelo toplega začetka jeseni nad večjim delom Evrope.
Aktualno vremensko napoved spremljajte na svet24.si/vreme.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
