Pexels

Kaj so alergije in kako nastanejo?

Pri vseh alergijah gre za pretiran odziv imunskega sistema na snovi, ki so sicer neškodljive, imenovane alergeni. Po podatkih Globalne platforme za bolnike z alergijami in dihalnimi boleznimi (GAAPP) kar 30 do 40 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za eno ali več alergijskimi boleznimi, njihova razširjenost pa še narašča. 

Alergija je posledica napake v imunskem sistemu, ki neškodljivo snov prepozna kot grožnjo. Ob stiku z alergenom imunski sistem proizvede protitelesa IgE, ki sprožijo sproščanje histamina in drugih kemikalij. Te povzročajo simptome, kot so kihanje, srbenje, izpuščaji ali anafilaksija (reakcija, ki se pojavi hitro in lahko povzroči smrt).

Po podatkih Nacionalnega portala o prehrani in zdravju so alergije pogosto povezane z dedno nagnjenostjo, vplivajo pa tudi okoljski dejavniki, kot so onesnaženje, stres in higienske navade.

Pexels

Najpogostejše vrste alergij

Alergijski rinitis (seneni nahod)

Po besedah Marka Kačarja, dr. med., specialista alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik poznamo dve vrsti alergijskega rinitisa: »Pri sezonskem rinitisu (senenem nahodu) so glavni krivci cvetni prah dreves, trav in plevelov, ki se v zraku pojavljajo v različnih obdobjih leta. Tako drevesa cvetijo spomladi, trave pozno spomladi in poleti, pleveli pa pozno poleti in jeseni. Celoletni rinitis povzročajo alergeni, kot so pršice, hišni ljubljenčki in plesni, ki so prisotni v naših domovih vse leto.«

Pojasni, da so simptomi obeh vrst rinitisa podobni, vendar se lahko njihova intenzivnost razlikuje: »Sezonski rinitis pogosto povzroča močnejše akutne simptome, medtem ko je celoletni bolj stalen, a z manj izrazitimi posameznimi epizodami, pri čemer je zamašen nos še posebej pogost.« 

Simptome pogosto zamenjamo z navadnim prehladom, še razloži dr. Kačar: »Rinitis se od prehlada razlikuje po odsotnosti splošnih znakov okužbe, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v telesu in vneto grlo. Medtem ko prehlad običajno mine v tednu dni, alergijski rinitis traja, dokler smo izpostavljeni alergenom.«

Pexels

Prehranske alergije

Prehranske alergije se pojavijo, ko imunski sistem reagira na beljakovine v hrani. Najpogostejši alergeni so mleko, jajca, oreščki, ribe, školjke, pšenica in soja. Kar zadeva simptome segajo od blagih (srbenje, izpuščaji) do hudih, kot je anafilaksija. Alergija na mleko je še posebej pogosta pri otrocih, kjer je pomembno izogibanje mlečnim izdelkom in uporaba alternativ, kot so rastlinska mleka.

Alergije na koži (atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis, koprivnica)

Kožne alergije, kot je atopijski dermatitis, so pogoste pri posameznikih z dedno nagnjenostjo (atopijo). Kažejo se kot srbeče vnetje kože, ki ga pogosto sprožijo alergeni, kot so detergenti, volna ali hrana. Kontaktni dermatitis nastane ob stiku z alergeni, kot so nikelj ali kemikalije v kozmetiki, medtem ko koprivnica povzroča rdeče, srbeče izpuščaje. Simptome pomaga ublažiti redna nega kože z vlažilnimi kremami.

Alergije na pike žuželk

Pike os, čebel ali sršenov lahko pri nekaterih povzročijo hude reakcije, vključno z anafilaksijo. Simptomi vključujejo oteklino, rdečico, bolečino ali celo težave z dihanjem. Pri tovrstnih reakcijah je seveda nujna takojšnja zdravniška pomoč. 

Alergije na zdravila

Alergije na zdravila, kot je penicilin, so redkejše, a lahko povzročijo resne reakcije, kot je anafilaktični šok. Med ključnimi simptomi so izpuščaji, otekanje in zasoplost. Bistveno je, da posamezniki z znano alergijo na zdravila to vedno sporočijo zdravniku.

Profimedia

Alergije na živalske dlake

Alergije na dlake mačk, psov ali drugih živali povzročajo beljakovine v slini, urinu ali koži živali. Simptomi vključujejo kihanje, kašelj, srbeče oči ali astmo. Nujno je izogibanje stiku z alergenom, pomagajo pa tudi zdravila, kot so antihistaminiki.

Diagnosticiranje in preprečevanje

Diagnozo postavi zdravnik z anamnezo, kožnimi testi ali s preiskavami krvi. Za obvladovanje alergij strokovnjaki poleg izogibanja alergenom priporočajo:

• Zdravila: Antihistaminiki, kortikosteroidi ali bronhodilatatorji
• Imunoterapijo: Gre za dolgoročno rešitev, ki zmanjša občutljivost na alergene; posebej učinkovita je pri alergijah na cvetni prah ali žuželke.
• Spremembo življenjskega sloga: Redno čiščenje doma, uporaba zračnih filtrov in uživanje sezonske hrane 
• Akupunkturo: ta alternativna metoda v nekaterih primerih pomaga pri lajšanju simptomov.

Zakaj so alergije vse pogostejše?

GAAPP opozarja, da na porast alergij vplivajo onesnaženje, podnebne spremembe, stres in prekomerna higiena, ki v otroštvu zmanjšuje izpostavljenost imunskega sistema mikrobom. 

Alergija na cvetni prah

Bezeg ni le za sirup, pomaga tudi pri pomladnih alergijah

Pomladne alergije

Seneni nahod: kaj ga povzroča in kako si lahko pomagate?