Profimedia

Vitamin A je esencialen maščobotopen vitamin, ki igra ključno vlogo pri številnih telesnih funkcijah. Pomemben je za ohranjanje vida, zdravja kože in sluznic, delovanje imunskega sistema, presnovo železa ter normalno rast in razvoj. Pomanjkanje tega vitamina lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, zato je pomembno, da ga v telo vnesemo v zadostnih količinah, bodisi s prehrano bodisi s prehranskimi dopolnili. 

· Prehrana

Najboljši vitamini za podporo vašemu zdravju: Kako izbrati prave

Nepogrešljiva mikrohranila

Tega nujnega minerala nam najpogosteje primanjkuje

Nepogrešljiva mikrohranila

Brez tega vitamina ni zdravih kosti in zob

Zakaj je vitamin A pomemben

Vitamin A je ključen za več procesov v telesu. Po podatkih portala prehrana.si in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima vitamin A naslednje funkcije:

• Zdravje oči: Pomaga pri sintezi proteina rodopsina, pigmenta v mrežnici, ki je ključen za vid v mraku. Pomanjkanje lahko vodi do nočne slepote ali celo trajne slepote.
• Imunski sistem: Podpira delovanje imunskih celic, kar zmanjšuje dovzetnost za okužbe, zlasti v dihalih, črevesju in sečilih.
• Zdrava koža in sluznice: Prispeva k obnovi kože in sluznic, preprečuje suhost in vnetja, kot je dermatitis.
• Rast in razvoj: Bistven je za celično diferenciacijo in razvoj tkiv, še posebej pri otrocih in nosečnicah.
• Presnova železa: Vitamin A izboljšuje absorpcijo železa, kar pomaga preprečevati slabokrvnost.

Profimedia

Koliko ga potrebujemo

Priporočen dnevni vnos (PDV) za odrasle je 800 µg, nosečnice potrebujejo približno 30 odstotkov več, doječe matere pa še višje količine, do 1300 µg dnevno. Zgornja varna meja je 3000 µg na dan.

Živila, bogata z vitaminom A

Vitamin A najdemo v dveh oblikah, kot retinol v živilih živalskega izvora ali kot provitamin A (karotenoidi, denimo beta-karoten) v rastlinskih virih. Po podatkih nacionalnega portala prehrana.si so najbogatejši viri:

• Živalski viri (retinol): jetra (denimo goveja jetra vsebujejo okoli 6000–7000 µg na 100 g), ribje olje, mastne ribe (losos, skuša), jajčni rumenjak, maslo, polnomastno mleko in siri.
• Rastlinski viri (beta-karoten in drugi karotenodi): oranžna in temno zelena zelenjava, kot so korenje (približno 835 µg beta-karotena na 100 g), sladki krompir, buče, špinača, ohrovt, rdeča paprika, ter sadje, kot so marelice, mango in melone.

Primer dnevnega vnosa: pol skodelice kuhane špinače (90 g), pol žlice masla (7 g), dve marelici (70 g) in srednje velik paradižnik (123 g) zadostijo PDV za odrasle.

Profimedia

Znaki pomanjkanja

Pomanjkanje vitamina A je v razvitih državah redko, a se lahko pojavi pri enolični prehrani ali zdravstvenih stanjih, ki ovirajo absorpcijo. Najpogostejši znaki so:

• Nočna slepota: Težave z vidom v mraku ali temi so zgodnji znak pomanjkanja.
• Suhe oči: Oči ne proizvajajo dovolj solz, kar lahko vodi do poškodb roženice.
• Kožne težave: Suha, luskasta ali hrapava koža, dermatitis.
• Povečana dovzetnost za okužbe: Oslabljen imunski sistem poveča tveganje za okužbe dihal, črevesja ali sečil.
• Počasna rast pri otrocih: Pomanjkanje lahko upočasni rast in razvoj.
• Težave s plodnostjo: Vitamin A je pomemben za reproduktivno zdravje.

Hujše oblike pomanjkanja, kot je keratomalacija (razjede na roženici), so v razvitem svetu izjemno redke, a pogoste v državah v razvoju z enolično prehrano (denimo temelječo na rižu).

Prehrana

Hrana za lepšo kožo

· Zdravje

Vse o vitaminu C, ki je ključnen za imunski sistem in presnovo

Prehranska dopolnila: kdaj so priporočljiva

Večina ljudi, ki se prehranjuje pestro in uravnoteženo, zadosti potrebam po vitaminu A brez prehranskih dopolnil. Ta so priporočljiva v naslednjih primerih:

• Rizične skupine: Novorojenčki, otroci s pogostimi okužbami, oboleli za ošpicami, starejši odrasli, nosečnice in doječe matere, posamezniki z motnjami absorpcije maščob (denimo celiakija, Crohnova bolezen) ali enolično prehrano.
• Specifične potrebe: Ljudje, ki preživijo veliko časa pred zasloni, poklicni vozniki ali tisti z oslabljenim vidom v mraku.

Profimedia

Kdaj uživati vitamin A in s čim

Vitamin A je maščobotopen, zato ga je najbolje jemati z obrokom, ki vsebuje zdrave maščobe (denimo avokado, oreščki ali oljčno olje), saj to izboljša absorpcijo. Ni strogih navodil, ali je bolje zjutraj ali zvečer, a jemanje z večernim obrokom je pogosto priporočljivo zaradi praktičnosti in boljšega vnosa maščob čez dan.

Kar zadeva kombinacije z drugimi vitamini in minerali, se dobro ujame z železom, saj izboljšuje njegovo absorpcijo, kar je še posebej učinkovito pri preprečevanju anemije. Kombinacija z vitaminom D je pogosta pri dojenčkih za podporo rasti kosti in imunskega sistema. Treba je biti pozoren na količino, saj lahko visoki odmerki vitamina A skupaj z drugimi antioksidanti, kot sta vitamin C ali E, zmanjšajo učinkovitost.

Nujna previdnost

Prekomeren vnos prav tako poveča tveganje za toksičnost oziroma hipervitaminozo A. Ta sekaže z glavoboli, slabostjo in poškodbami jeter, pri nosečnicah pa so mogoče celo okvare ploda. Izogibajte se sočasnemu jemanju z zdravili, ki vsebujejo retinoide, saj lahko to vodi do prekomernega vnosa. Pred jemanjem prehranskih dopolnil se posvetujte z zdravnikom.

Profimedia