Antihistaminiki: zdravijo alergijo ali le utišajo telo?
Zamašen nos, srbeče oči, izpuščaji, kihanje brez konca. Veliko ljudi ob prvih znakih alergije poseže po antihistaminiku. Pa veste, kako deluje?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Antihistaminiki sodijo med najpogosteje uporabljena zdravila proti alergijam. Njihova vloga pa je pogosto napačno razumljena, saj z njimi ne zdravimo alergije, ampak nam pomagajo, da ublažimo njen odziv.
Kaj se v telesu sploh zgodi ob alergiji?
Alergija ni “navaden prehlad”. Gre za pretiran imunski odziv na snovi, ki so za večino ljudi povsem nenevarne – na primer cvetni prah, pršice, živalsko dlako ali določena živila. Ko telo alergen zazna kot grožnjo, imunski sistem sproži verižno reakcijo. Ena ključnih snovi, ki se pri tem sprosti, je histamin.
Prav histamin povzroči: otekanje nosne sluznice, srbeče in solzne oči, kihanje, koprivnico in tudi širjenje žil.
Antihistaminiki delujejo tako, da preprečijo vezavo histamina na njegove receptorje. S tem zmanjšajo ali omilijo simptome, poroča Cleveland Clinic.
Odprava alergije ali nadzor simptomov?
Antihistaminiki ne “izklopijo” alergije. Ne spremenijo dejstva, da imunski sistem določen alergen prepoznava kot nevaren. Le omejijo učinke histamina, ki povzroča neprijetne znake. Z drugimi besedami: alergijska občutljivost ostane. Če zdravilo prenehate jemati in ste znova izpostavljeni alergenu, se simptomi lahko vrnejo.
Najbolj učinkoviti so, če jih začnemo jemati pravočasno – pogosto že ob prvih znakih izpostavljenosti alergenu ali celo preventivno v sezoni cvetenja. Pri boleznih, kot je alergijska astma, pa antihistaminiki običajno niso dovolj. Astma zahteva zdravljenje, ki deluje neposredno na dihalne poti in vnetje – pogosto z inhalacijskimi zdravili ali kortikosteroidi.
Trajnejši vpliv na alergijski odziv lahko dosežemo z imunoterapijo (desenzibilizacijo), kjer se telo postopno navaja na alergen. A tudi ta pristop ne pomeni “čudežne ozdravitve”, temveč zmanjšanje preobčutljivosti skozi čas.
Vsi antihistaminiki niso enaki
Starejša generacija antihistaminikov (na primer difenhidramin) lahko povzroča zaspanost, slabšo koncentracijo in suha usta. To je posledica njihovega vpliva na centralni živčni sistem.
Novejši antihistaminiki so zasnovani tako, da manj prehajajo v možgane, zato redkeje povzročajo zaspanost. Kljub temu tudi ti lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo utrujenost ali blage prebavne težave.
Pri bolnikih z atopijskim dermatitisom, kroničnim rinitisom ali astmo antihistaminiki pogosto predstavljajo le en del zdravljenja. Celostni pristop lahko vključuje: nosna steroidna pršila, inhalatorje, imunoterapijo, izogibanje sprožilcem, včasih tudi imunomodulatorna zdravila. Zato antihistaminiki niso univerzalna rešitev za vse oblike alergijskih bolezni.
Torej – kaj v resnici počnejo?
Antihistaminiki so učinkoviti pri lajšanju simptomov. Omogočajo, da človek v sezoni cvetenja normalno funkcionira, spi brez neprestanega kihanja in gre skozi dan brez srbečih oči. Ne zdravijo pa same alergijske nagnjenosti. Alergija je posledica pretirano odzivnega imunskega sistema. Antihistaminik pa je orodje, ki ta odziv začasno ublaži.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
