Rešite še nezrele plodove paradižnika – triki za dozorevanje
Včasih se zgodi kaj, kar nas prisili, da plodove paradižnika poberemo, še preden res dozorijo. Poleti je to takrat, ko se v kakšni malce hujši nevihti rastlina polomi ali pa se zaradi bolezni posuši, jeseni pa takrat, ko že grozi slana, a plodovi še kar niso dozoreli. Pa ste vedeli, da lahko zrelost paradižnika spodbudimo tudi, ko je plod že odtrgan?
Vrtičkarji se nadvse veselimo domačega paradižnika. Vsak rdeči in polno dozoreni plod je naša mala zmaga, saj vemo, koliko truda smo vložili v to rastlino, in zelo dobro poznamo razliko v okusu med tem našim domačim »paradajzom« in tistim, kupljenim v trgovini. In čeprav morda ne gre vedno vse po planih in smo prisiljeni paradižnikove plodove pobrati še preden zares dozorijo, nič še ni izgubljeno ...
Ja, res je, največkrat lahko plodove paradižnika spodbudimo k zorenju tudi že, ko so slednji odtrgani z rastline. Osnovni pogoj je, da je plod že začel dozorevati na rastlini, kar lahko preverimo tako, da enega od plodov prerežemo na pol in preverimo, ali že dobiva želatinasto strukturo in nekoliko spreminja barvo v rumenkaste odtenke. Če ja, potem imajo drugi, podobni plodovi, dobre možnosti, da bodo dozoreli do konca in se splača še malce potruditi z njimi.
In kakšni so triki, ki jih uporabimo za spodbujanje zorenja?
Možnosti je več, pri vseh pa je osnova enaka – ustvariti želimo okolje, v katerem se bo sproščal plin etilen, ki ima funkcijo rastlinskega hormona ter plodu pomaga razgraditi celične stene. Tako se razgrajuje klorofil, sadež postaja mehkejši, namesto zelene prevladajo drugi pigmenti, povečuje pa se tudi vsebnost sladkorjev. Ko so znanstveniki raziskovali ta proces dozorevanja, so ugotovili, da se plod začne barvati in postaja bolj sladek s točno določenim namenom – tako naj bi privabljal živali, zato da ga z večjo verjetnostjo zaužijejo, nato pa s semeni v svojih iztrebkih poskrbijo za razmnoževanje.
PREBERITE TUDI:
Marsikdo že pozna ljudsko navodilo, da moramo sadje, ki še ni dovolj zrelo, postaviti v bližino jabolk ali banane. Tudi v tem primeru gre za podoben proces – sadje, ki nekaj časa stoji, začne etilen oddajati v večjih količinah in prav to spodbuja zorenje drugih še nezrelih sadežev.
Pa je pametno v bližino jabolk postavljati tudi paradižnik?
Ker etilen v sadju pospešuje tudi gnitje plodov, strokovnjaki priporočajo malce prilagojene različice ravnanja, in sicer:
- posamezen paradižnikov plod zavijemo v časopisni papir in ga tako zavitega položimo na pladenj ob druge, enako tretirane plodove podobne startne zrelosti;
- paradižnike podobne zrelosti skupaj z lupinico olupljenega jabolka spakiramo v papirnato vrečko; plodovi naj stojijo drug ob drugem in ne drug na drugem, vse skupaj ohlapno zapremo;
- če je polomljena celotna rastlina, jo skupaj s plodovi obesimo z glavo navzdol v kleti ali garaži.
V vseh treh primerih je priporočljivo, da zorenje poteka v temnem in suhem prostoru, ki ima približno 18 oC. Hladilniku se izogibamo. Zato, da zorenje lažje nadzorujemo, skupaj sortiramo plodove podobne zrelosti. Tako bomo lahko preverili po le en primerek iz skupine in nam ne bo treba razvijati prav vsakega ploda. Zorenje poteka približno dva tedna.
Kaj pa, če plodovi nočejo dozoreti?
Paradižnika ne gre metati v smeti, zato tudi v primerih, ko plodovi ne dozorijo, ne obupajte nad njimi. Čeprav so še malce kisli, pa jih vseeno lahko koristno uporabite za različne paradižnikove omake. Kislino lahko uravnavate z dodajanjem sladkorja, začimb in drugih bolj sočnih paradižnikov. Omaka bo slastna, zdrava in nihče zares ne bo opazil, da v njej niso vsi plodovi do konca dozoreli.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
