Shutterstock

Nisem sicer najbolj strastna oboževalka krompirja in nisem preveč navdušena, če je prepogosto na krožniku, a spomladi se to spremeni. Takrat pride na vrsto kifeljčar, ki sem ga oboževala že od mladih nog in se ga ne morem prenajesti. Verjetno imam srečo, da zame najslajše, mlade gomolje pobiramo le v omejenem času, saj bi ga drugače jedla znova in znova.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Bolezni plodovk, ki ogrožajo pridelek – in kako jih preprečiti

Okrasni

Kako učinkovito zbiramo in uporabljamo deževnico na vrtu

Kaj je kifeljčar?

Gre za avtohtono slovensko sorto krompirja, njeno uradno ime je 'Kresnik'. Tako so jo najverjetneje poimenovali, saj dozoreva okoli kresne noči. In zakaj ji potem pravimo kifeljčar? To je »ljudski« izraz, ki smo ga usvojili v splošni uporabi zato, ker njegovi gomolji ledvičaste oblike spominjajo na kifeljčke. Prednost sorte je še, da je odporna proti krompirjevi plesni in krastavosti.

Shutterstock

'Kresnika' sicer uvrščamo med zgodnje sorte in dozori približno 65 dni po sajenju. Ročno ga lahko začnemo izkopavati, ko začnejo rumeneti spodnji listi. Njegove gomolje lahko pobiramo že konec pomladi, od konca maja do konca junija. V tem času je pridelek najbolj polnega okusa in idealen za peko. Izredno okusni so gomolji, če jih pripravimo na maslu, lahko pa jih spečemo v pečici. Tanke kožice ne lupimo, ampak kifeljčar le temeljito operemo in ga po potrebi nekoliko pokrtačimo. Po koncu junija rastlina prehaja v fazo zorenja, gomolji, ki jih pustimo v zemlji, pa postajajo vse bolj čvrsti in manj sončni. Tako so jeseni bolj primerni za kuhanje ali uporabo v solatah.

Sadimo ga konec marca. Tla morajo biti bogata s kalijem, da lahko rastlina tvori kakovostne in okusne gomolje. Semenskih gomoljev ne sadimo globoko, ampak jih, predvsem v jarkih, le zagrebemo. Če ga sadimo na gosto, bodo gomolji manjši, kar je mnogim pri kifeljčarju pravzaprav všeč. Rastoče rastline redno osipavamo in ne dopustimo, da bi debelejši gomolji kukali iz zemlje. Približno 65 dni po zorenju jih že lahko začnemo izkopavati. Da je pravi čas, nakaže tudi cima, ki začne nekoliko rumeneti, a ne povsem, rastlina tudi ne tvori novih listov, ampak je v mirovanju.

Shutterstock

Kifeljčarja vedno izkopavamo celega »v eni rundi« – torej izkopljemo celo rastlino, skupaj z zeleno cimo. To opravimo ročno, saj zaradi svoje oblike in občutljivosti na mehanske poškodbe nežni gomolji za strojno pobiranje niso primerni. Najbolje je, da si za pobiranje izberemo jutranje ure, ko zemlja še ni izsušena in bomo lažje izvlekli ves pridelek, saj kifeljčar pogosto raste nekoliko globlje in razpršeno. Ko rastline izkopljemo, cimo porežemo in gomolje pustimo, da se na zraku osušijo, še bolje pa je, da jih takoj damo v lonec. Če želimo pridelek pobirati tudi pozneje v letu, posamezne rastline pustimo, da rastejo nedotaknjene še naprej. 

Shutterstock

Kaj pa mladi krompir?

Junija se lahko veselimo tudi krompirja, ki ima sicer veliko bolj okrogle gomolje, še vedno pa je njegova kožica tako nežna, da je ne moremo in v resnici niti ne želimo odstranjevati. In kadar mladi gomolji niso v obliki kifeljčka, to ne more biti več kifeljčar, oziroma kot smo spoznali prej, sorta 'Kersnik'. Zakaj pa potem gre?

Mladi krompir, kot mu pravimo tudi v vsakdanji uporabi, ni posebna vrsta krompirja, ampak gre za gomolje, ki so lahko pobrani pri različnih sortah, ključno pa je, da jih pobiramo zelo hitro, še pred zrelostjo. V normalnem primeru bi počakali, da bi nadzemni del rastline porumenel in se posušil, kar bi pomenilo, da je krompir dozorel. Če pa se želimo sladkati z mladim krompirjem, le te začnemo nabirati že približno 60 do 70 dni po sajenju. Pri tem pazimo, da ne izropamo celotne rastline, ampak pri vsaki rastlini vzamemo le en ali dva krompirja, primerne velikosti. Pomagamo si tako, da z roko »pobrskamo« pod zemljo, poiščemo in odtrgamo en ali dva večja gomolja, ob vsem tem pa pazimo, da ne poškodujemo nadzemne cime. Na ta način bodo preostali gomolji rastli še naprej in bomo mladi krompir pobirali vse do začetka junija.

Shutterstock

Če do začetka julija vseh gomoljev ne bomo pobrali, bo preostali pridelek »status« mladega krompirja izgubil. Po tem času namreč gomolji že dosežejo »zrelo« starost, njihova kožica pa ni več nežna in tanka, ampak je že odebeljena in jo moramo lupiti. To ne pomeni nujno, da je po koncu junija za ljubitelji mladega krompirja njihove slasti povsem konec, če bi namreč radi v mladih krompirjevih gomoljih uživali tudi v poznejših mesecih, si spomladi prihranite nekaj semen iz prejšnje sezone in jih posadite pozneje, lahko še junija.

Shutterstock

Morda bo kdo rekel, da gre pri pobiranju mladega krompirja za pregrešno nestrpnost, a ni tako. Mladi gomolji krompirja imajo določene posebnosti, zaradi katerih jih cenimo kot posebno kulinarično dobroto, in je zato upravičeno, da jih »krademo« matični rastlini. Njihova tekstura je bolj mehka, okus pa delikatno nežen, skoraj sladkast. Hitrejša je tudi priprava, saj je kožica tako tanka, da je ni treba lupiti. Ker ostane na gomolju, okusu doda specifično piko na i. Prav zato, ker je kožica tanka, so gomolji občutljivejši. Poskušamo jih porabiti čim prej in jih pred uporabo nikoli ne peremo. Če jih hranimo več dni, naj bodo shranjeni v ustreznih razmerah in embalaži, ki omogoča, da se kožica ne poškoduje. Poleg tega gomolji z ranami in oprani hitro začnejo gniti, če razmere niso optimalne, zaradi tanke kožice pa tudi hitro pozelenijo in ovenijo. 

Shutterstock

Zakaj je mladi krompir v trgovini skoraj vedno na voljo?

Ob tem še opozorilo, če krompir kdaj kupite v trgovini. Tam je »mladi krompir« pogosto na voljo vse leto, če pa boste preverili njegov izvor, boste ugotovili, da največkrat ni slovenski, ampak prihaja iz tujine, najpogosteje iz severne Afrike, Izraela, Cipra, pa tudi iz Sicilije in drugih delov južne Evrope. A v takih primerih bi označbo »mladi krompir« lahko šteli za zavajanje potrošnikov. Pravi mladi krompir namreč skladiščenja, ki bi bilo potrebno zato, da bi iz oddaljenih dežel pripotoval do nas, ne bi uspešno prestal. Najverjetneje gre v resnici za dozorel zgodnji, včasih celo pozni krompir, kot tak ima seveda lahko nižjo ceno od pravega mladega krompirja.