3 manj znane kobulnice, ki jih morate posaditi
Ko omenimo kobulnice, verjetno pomislite predvsem na korenje in peteršilj, morda kdo še na pastinak. A seveda to ni vse - spoznajte nekaj manj znanih kobulnic, ki jih ne smemo spregledati in si zagotovo zaslužijo prostor na vašem vrtu.
Dišeči kromač
Dišeči kromač oz. Myrrhys odorata je bil prvotno rastlina iz evropskih gorskih regij, od tam pa se je razširil po velikem delu Evrope. V naravi raste na travnikih, ki so bogati s hranili, na gozdnih robovih in obvodnih gozdovih. Rastlino so najverjetneje gojili že Rimljani in jo uporabljali kot zelenjavo, tako pa naj bi se tudi razširila po Evropi.
Dišeči kromač je trajnica in trpežnica. Listi, ki so podobni praproti, po drgnjenju močno zadišijo po janežu. Pozno spomladi odžene cvetna stebla z velikimi belimi socvetji, ki jih redno obiskujejo metulji in druge žuželke.
PREBERITE TUDI:
Dišečemu koromaču najbolj ustrezajo senčna ali polsenčna mesta, potrebuje pa s hranili bogato zemljo, ki se poleti ne izsuši prehitro. Rastlina doseže meter višine, bogato pa se razrašča tudi v širino. Tako je optimalna razdalja pri sajenju vsaj približno pol metra. Vsebuje vitamine in beta karotene, poleg tega pa še železo, kalcij, magnezij, cink in mangan. Deluje antioksidantno, pospešuje prebavo in čisti sečne poti.
V kuhinji je dišeči koromač zelo vsestransko živilo, saj je celotna rastlina užitna, njene dela pa lahko uporabimo bodisi kot zelenjavo bodisi kot začimbo. Sladki listi so lahko alternativa sladkorju, še posebej lepo pa se podajo k rabarbari. Njegovo sočno korenino lahko dušimo, pri tem pa dobimo okus, ki spominja na pastinak z dodano aromo janeža. Lahko ga uporabljamo enako kot navadni hrenovk, ker je okus zelo podoben. Cvetovi z vonjem po medu in s sladkastim okusom po janežu so zelo koristni kot okraski za sladice, semena s sladkim okusom po janežu pa lahko uporabimo tudi na primer v pecivu. Slednja lahko tudi grizljamo, a še preden dozorijo in dobijo temno barvo – poleg zanimivega okusa bodo osvežila tudi našo sapo.
Aleksander
Aleksander oz. Smyrnium olusatrum je bila zelo priljubljena zelenjava, ki so jo gojili že od antičnih časov, bila je nadvse cenjena tudi pri Rimljanih. Recepte z aleksandrom najdemo celo v edini ohranjeni kuharski knjigi iz antike, ki se imenuje Apicius De Re Coquinaria. Njegova priljubljenost je postopoma začela upadati šele v 17. stoletju, ko je njegov prestol zasedla zelena. Na žalost pa smo v današnjem času tako nanj že praktično pozabili.
Aleksander je trajna, dokaj trdoživa rastlina iz družine kobulnic. Cvetno steblo lahko zraste do enega metra visoko. Rastlina v zimskih mesecih zraste, nato pa pozno spomladi zacveti in nato odmre. Na vrtu jo lahko gojimo zelo enostavno. Ima rada zemljo, ki je bogata s hranili, dobro pa se počuti na polsenčnih in nekoliko vlažnih mestih. Ker raste dokaj široko, to upoštevajte že ob sajenju. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo vsaj 75 centimetrov.
Aleksander lahko nabiramo vso zimo in zgodaj spomladi. Uporabljamo predvsem peclje in liste, spomladi pa lahko nabiramo tudi cvetna stebla in pozneje semena. Peclje lahko pripravimo podobno kot zelene. Liste in stebla dodajamo vsem vrstam solat, pa v juhe, enolončnice in k pečenki. Stebla mladih cvetov lahko tudi na kratko skuhamo in postrežemo kot šparglje, lahko pa jih celo kandiramo tako kot angeliko. Semena se lahko uporabljajo kot začimba pri vseh vrstah pijač in peciva.
Nabirate ga lahko vso zimo in zgodaj spomladi. Uporabljate predvsem peclje in liste. Spomladi lahko nabirate tudi cvetna stebla in pozneje semena. Peclje lahko pripravimo kot zeleno. Liste in stebla črnega hruška lahko dodajamo vsem vrstam solat, juh, enolončnic in 'pečenk'. Stebla mladih cvetov na kratko skuhamo in postrežemo kot šparglje. Včasih je rastlina pobeljena, tako da lahko mlade peclje postrežete tudi kot šparglje. Stebla cvetov lahko kandiramo tako kot angeliko, semena pa se uporabljajo kot začimba pri vseh vrstah pijač in peciva.
Še ideja za uporabo: recept za odlično pito iz aleksandra
Potrebujemo:
- 450 g testa
- 1 čebula, drobno sesekljana
- 250 g krompirja, narezanega na kocke
- 200 g naribanega sira
- 3 stebla aleksandra, na drobno sesekljanega
- poper
- pest natrganega peteršilja
- 1 jajce
Priprava: Pečico segrejemo na 200 °C. Nadev pripravimo tako, da krompir, čebulo, aleksander in peteršilj zmešamo s sirom. Testo razdelimo na 3 dele in razvaljajmo, dokler ne dobimo kvadrata z dolžino stranice približno 20 centimetrov. Robove testa premažemo s stepenim jajcem in nadev enakomerno razdelimo po testu. Testo prepognemo po diagonali in robove s pomočjo vilic dobro stisnemo skupaj. Testo premažemo s preostankom stepenega jajca in z nožem nekajkrat zarežemo po površini, da bo lahko izhajala para. Pito pečemo približno 30 minut, nato pa postrežemo.
Gorski koromač
Gorski koromač oz. Meum athamaticum se naravno pojavlja v gorskih regijah srednje Evrope, zlasti v Črnem gozdu. Je značilna vrsta vlažnih dvignjenih barjanskih travišč, kjer s svojimi belimi cvetnimi glavami opredeljuje poglede na gorske travnike. Ker gorski koromač raste predvsem v Nemčiji, je njegova uporaba poznana predvsem v nemški kuhinji, pri nas pa rastline praktično ne poznamo.
Ta trpežna trajnica ima rada vlažno zemljo in sončno lego. Dobro se obnese tudi v delni senci. Rastline rastejo v rozetah iz goste, dolge korenike, ki se globoko vdre v tla. Tipičen drobno penast list spominja na list koromača, vendar je še bolj fin in mehkejši. Listi zrastejo do pol metra visoko. Stebla cvetov in beli senčniki, ki zrastejo le nekoliko višje, se pojavijo zgodaj poleti.
Cvetovi gorskega koromača privlačijo številne žuželke, zlasti majhne muhe, mravlje, hrošče in parazitske ose. Ker so te »mrežaste« rožice vir hrane za zares širok spekter žuželk, je rastlina dobrodošla na naravnih vrtovih, kjer želimo spodbujati biotsko raznovrstnost.
Gorski koromač je v kuhinji izredno vsestranski. Uporablja se lahko celotna rastlina. Ima vrsto zdravilnih lastnosti, njegov okus pa je res edinstven – nekje med komarčkom in lovorjem. Podoben je tudi njegov vonj. Zaradi te njegove posebne arome, iz mleka krav, ki se pasejo po pašnikih poraslih z gorskim koromačem, izdelujejo tudi nadvse cenjen začinjen sir.
Korenika gorskega koromača je nekoliko podobna pastinaku in jo lahko jemo kot zelenjavo. Liste dodajamo kot zelenjavo ali kot kuhinjsko zelišče vsem vrstam jedi, kot so solate, ribje jedi, omake ... Semena lahko uporabimo kot kulinarično zelišče, ki jedem daje poseben pikanten okus, iz cvetov pa pripravimo sirup. V Nemčiji iz te zanimive rastline kuhajo tudi okusno žganje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
