Kam posaditi trajnice: izberite pravo mesto za vsako rastlino
Največ težav z gojenjem trajnic imajo tisti, ki imajo zelo borne izkušnje, kupujejo z očmi, vse trajnice mečejo v isti koš in se ob nakupu ne poučijo o njihovih rastnih zahtevah ter osnovnih lastnostih. Pametni lenuhi pa vedo bolje in vsaki trajnici zagotovijo najboljše mesto zanjo.
Nobena izmed skupin rastlin ni tako raznovrstna, kot so ravno trajnice. Zato vedno pravimo, da za vsak vrtni kotiček lahko najdemo pravo. A to hkrati tudi pomeni, da v nevednosti vedno preži na nas nevarnost, da bomo izbrali napačno. Takrat nam ostane pač samo, da poiščemo pomembne informacije pri poznavalcih ali v knjigah oziroma da se učimo na lastnih napakah.
PREBERITE TUDI:
Pametni lenuh je namreč tisti, ki veliko ve, dela s pametjo, si delo olajša ter ob njem uživa. Med drugim ve, da je nujno za vsako trajnico poiskati primeren prostor. Pri tem imamo dva osnovna pristopa. Po prvem izberemo trajnice, ki so nam všeč, in zanje poiščemo primerno rastišče. Po drugem pa proučimo rastišče in prostor, ki ga želimo zasaditi, ter zanj poiščemo primerne trajnice. Da bomo pri delu uspešni, moramo vse širno bogastvo trajnic razdeliti na nekaj osnovnih kategorij.
Prilagodljive, dolgožive in nezahtevne trajnice
K sreči je zelo veliko trajnic, ki so zelo prilagodljive ter nezahtevne. Te so navadno tudi zelo dolgožive in nekatere izmed takšnih srečujemo po naših vrtovih že od nekdaj. Upoštevati moramo le nekatere specifike posameznih in z njimi ne bo težav. Spomnimo na dve vrtni klasiki, bergenijo (Bergenia) in grenik (Iberis). Obe dobro uspevata tako v senci kot na soncu, v bogati kot tudi v skromno prehranjeni prsti, prenašata tudi občasno sušo ali občasno močno namočenost tal. Obe sta zeleni tudi pozimi, dobro prenašata presajanje skoraj v vsakem letnem času.
Podobne lastnosti imajo neštete sorte maslenic (Hemerocallis), le da te niso zimzelene in bodo bogato cvetele le tam, kjer senca ni pregosta.
Sveža in vedno dovolj vlažna rastišča
Kar nekaj trajnic nas navdušuje s svojo lepoto, če le poskrbimo, da nikoli niso žejne. Pri tem nekaterim lahko ob koreninah vsaj občasno zastaja voda in jih lahko gojimo na močvirski način. Hkrati potrebujejo veliko sonca. Takšne so recimo vse sibirske perunike (Iris sibirica) in vse japonske perunike (Iris ensata), pa naša domača krvenka (Lythrum salicaria) in nekatere pijavčnice (Lysimachia vulgaris in Lysimachia punctata).
Pri mnogo drugih mora zemlja sicer biti vedno dovolj vlažna, a nikoli močvirska. Ob tem imajo rajši polsenco ali celo senco, ne pa žgočega sonca. Takšne so recimo vse kresnice (Astilbe). Pri tem zlasti sorte kitajskih kresnic (Astilbe chinensis) v ne prevročem podnebju prenašajo mnogo več sonca kot arendsijeve kresnice (Astilbe arensii).
Rastišča, kjer ne pripeka sonce
Liriopa (Liriope) in nešteto sort host (Hosta) niso občutljive za vrsto tal, a ne marajo žgočega sonca. Zato jih lahko na polnem soncu gojimo le v hladnejših podnebnih razmerah, kot so skandinavske dežele ali Velika Britanija, pri nas pa potrebujejo vsaj polsenco ali celo senco. Tudi vse japonske šmarnice (Ophiopogon) se dobro počutijo v senci, pa vse praproti, svetilke (Cimicifuga), rodgersije (Rodgersia) in še marsikaj.
Senčna rastišča so za nepoznavalce trajnic marsikdaj rastišča, »kjer nič ne raste« zato, ker tja sadijo vse po vrsti, na kar pač naletijo po vrtnih centrih. Prav tako marsikdo senčne trajnice sadi na polno sonce, kjer hitro umrejo ali pa so vsaj sredi poletja marsikdaj vse ožgane in grde.
Zelo odcedno, sušno in sončno rastišče
Seveda tudi za tako rastišče najdemo primerne trajnice. Če so tla poleg drugega zelo plitka, na njih lahko uspeva vsaj veliko število vrst in sort različnih homulic (Sedum) in netreskov (Sempervivum). Če so tla nekoliko bolj globoka, pa bodo tam dobro uspevale različne hermelike (Sedum telephium in Sedum spectabilis) ter seveda še marsikaj drugega.
Na mraz ne ravno prilagojene trajnice niso za mrazišča
Tudi na našem trgu se pojavlja kar nekaj trajnic, ki so pri nas premalo preizkušene in jih trgovci premalo jasno deklarirajo ali pa kupci premalo natančno preberejo deklaracije o njihovi prezimni trdnosti. Tako se kot trajnice prodajajo recimo različne sorte monbrecij, a je na naš mraz v resnici dovolj prilagojena le dobra stara Crocosmia paniculata. Vse druge pa na zelo mrzlih in izpostavljenih rastiščih vsaj v bolj mrzlih zimah pozebejo.
Izmed afriških lilij je še najbolj odporna Agapanthus praecox 'Headbourne Blue', a tudi ta je hvaležna za kakšno zimsko zastirko iz slame ali smrekovih vej, vsaj dokler je mlada. V zelo mrzlih legah in zelo mrzlih zimah pa bi lahko kljub temu pozebla. Paziti moramo tudi pri mnogo drugih – tako na primer tulbagija in kala prezimita pri nas le na Primorskem, pa še tam le v kakšni zavetni legi.
Alpske trajnice na vrtovih zahtevajo poseben pristop h gojenju
Za alpske trajnice moramo na naselitvenih nadmorskih višinah skoraj vedno iskati prav posebne lege in zanje poskrbeti drugače kot za standardne trajnice. Le zelo redke so tiste, ki jih brez problemov lahko gojimo na skalnjakih in vrtnih gredah. Zavarovani planika (Leontopodium alpinum) in avrikelj (Primula auricula) sta že dve, ki ju po vrtnarijah lahko pogosto kupimo in tudi za nadaljnje gojenje nista problematični. Tudi pogačico (Trolius europaeus) na običajnih vrtnih gredah ni težko gojiti. Večino drugih alpskih trajnic pa uspe kolikor toliko uspešno gojiti le tistim, ki se za vsako posebej res potrudijo.
Drobnolistne blazinice brezstebelne lepnice (Silene acaulis) se po nekaterih specializiranih evropskih vrtnarijah občasno najdejo, a za uspevanje potrebujejo vsaj pol dneva ne preveč pripekajočega sonca in peščeno prst, ki pa se ne sme izsušiti. Alpska velesa (Dryas octopetala) oblikuje v naravi in včasih tudi na vrtu ogromne blazine, a v kakšnem vročem poletju jih potem 'zadene kap' in kar odmrejo.
Najbolj nesmiselno pa je z gorskih izletov prinašati rastline. Skoraj nikoli namreč ne preživijo, poleg tega so mnoge zavarovane. Tudi če najdemo v vrtnarijah vzgojene sadike, moramo seveda dobro vedeti, kaj sploh potrebujejo za dobro uspevanje.
Ekspanzivnih trajnic ne družimo z drugimi
Veliko težav si nakopljemo tudi, če ekspanzivne trajnice posadimo med druge. Tako bo na primer meta kmalu prerastla sosede. Zato nujno potrebuje prostor, ločen od drugih. Prav tako vaniljeva trava (Hierochloe odorata). Med pokrovnicami je nekaj takih, ki se razraščajo z nadzemnimi pritlikami, druge pa s podzemnimi, in niti opazimo ne, ko jih že imamo v soseščini, ki njim ni bila namenjena. Taki so tudi vsi zimzeleni (Vinca minor in Vinca major). Zato pa so res odlične pokrovnice, ker »pokrivajo tla pod seboj in v svoji okolici«.
Zaključimo torej lahko z ugotovitvijo, da je treba vsako trajnico posaditi na pravo mesto. Izbiramo jih torej glede na to, kakšno rastišče jim lahko ponudimo, kaj od njih pričakujemo in katere njihove lastnosti so nas navdušile. To zagotovo obvladajo pametni lenuhi, zato si lahko ustvarijo praktične in lepe vrtove, s katerimi ne bo veliko dela in jim bo ostalo več časa za uživanje na vrtu. A pametni postanejo le tisti, ki vedno znova in znova iščejo znanja in izkušnje ter ne samo vedno novih in novih poceni sadik, za katere v resnici zapravijo veliko denarja brez haska.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
