Sukcesijsko sajenje: kako in zakaj sejemo večkrat poleti
Vrtičkarji pogosto naredimo napako, da se skozi poletje posvetimo le pobiranju pridelka, sajenje in sejanje novih rastlin pa enostavno zanemarimo. A nikar ne delajte tega! Izkoristite vse potenciale vašega vrta s sukcesijskim sajenjem tudi sredi poletja.
Za poletne setve in sajenje se je v tujini razvil prav poseben izraz – sukcesijsko poletno vrtnarjenje. V slovarju slovenskega jezika je beseda sukcesijsko razložena kot zaporednost, nasledstvo dveh pojavov. Uporabljamo jo, ko želimo povedati, da se nekaj nadaljuje takoj, ko se je nekaj drugega zaključilo. In točno tak pomen ima tudi pri vrtnarjenju.
V juniju in avgustu marsikatere rastline že odslužijo svojemu namenu in tako za njimi ostanejo prazna mesta. Kot smo povedali že velikokrat, je prazna zemlja v vrtičkarstvu praktično greh, pa naj bo to sredi zime ali pa sredi poletja. Takoj, ko gre neka rastlina iz zemlje, je prav, da njeno mesto nadomesti nova kandidatka.
PREBERITE TUDI:
Ali ni malce prevroče?
Marsikdo ob tem pomisli, da je poletno vreme prevroče in preveč sušno, da bi sadili in sejali na novo, pa vsekakor ni tako. Razmere res niso tako ugodne kot spomladi ali jeseni, a to še ne pomeni, da so tako slabe, da ni vredno poskusiti. Za uspeh se bomo morali le malce bolj potruditi, a z odprtim srcem in nežno skrbjo nam bo vse tisočkrat poplačano.
Obstajajo pa tudi načini, kako se lahko izognemo izzivom, ki jih prinašajo suha zemlja in žareče temperature. Zgornjo plast gredice še pred sejanjem in presajanjem obogatite s kompostom, najbolje je, da vsaj dober centimeter ali dva zgornje plasti predstavlja kar čisti kompost. Nikar se k delu ne odpravite sredi dneva, ko je sonce najvišje na nebu. To ni dobro za vas, seveda pa tudi ne za rastline. Najboljši čas za presajanje ali sajenje je zvečer pred zahodom sonca, če je le možno, pa za ta namen izberite dan, ko vremenska napoved kaže oblake in lahek dež.
Če vas preseneti daljše obdobje s soncem in poletje spominja že na vročinski val, je priporočljivo mlade rastlinice tudi senčiti. Za ta namen lahko nad gredico postavite nekaj obročev, na te pa nato napeljete temnejšo plahto ali agrokopreno, ki bo na rastline metala potrebno senco. Semena in mlade rastlinice morajo imeti na voljo ves čas dovolj vode, zato bodite resnično vestni in jih redno zalivajte, če je zelo vroče, lahko tudi dvakrat dnevno – zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Pomagate si lahko tudi s kapljičnim namakalnim sistemom.
Najbolj kritično je obdobje pred kalitvijo. Če seme ne bo imelo dovolj vlage, ne bo vzklilo. Zato je treba vsako sadilno jamico izdatno zaliti z vodo, skoraj toliko, da jo že poplavimo. Vodi lahko dodamo tudi nekaj tekočega organskega gnojila. Enako velja za sadike – sadilna jama mora biti dovolj vlažna, da se bodo korenine lahko sprijele s prstjo in se začele lepo razvijati.
In pa, seveda, ne pozabite na zastirko! Nekaj centimetrska plast slame, miskantusa, ovčje volne ali kar navadnih rastlinskih listov na površini zemlje okoli rastline bo odbijala sončne žarke in tako poskrbela, da bo vlaga iz tal počasneje izhlapevala. V sukcesijskem poletnem vrtnarjenju je zastirka ena od pomembnih kriterijev uspeha.
Kaj sadimo in sejemo na zelenjavnem vrtu?
Na zelenjavnih gredicah v tem času sadimo in sejemo predvsem zelenjadnice, ki bodo primerne za pobiranje jeseni in pozimi. Tako je glavni namen poletnih setev in sejanja na zelenjavnem vrtu ta, da si tako priskrbimo dovolj zdravih vitaminov z domačih gredic tudi v drugi polovici leta. V juliju zato sejemo prezimno kolerabo, radič, kitajsko zelje, listni ohrovt, zimski korenček, repo, buče, rdečo peso, nizek fižol, pa tudi letne solate. Če prisegate na sadike, pa v juliju lahko posadite blitvo, pozno cvetačo in zelje, brokoli, brstični ohrovt, kolerabo, radič, por in mlado čebulo.
V avgustu je pravi čas za setev podzemne kolerabe, stročjega fižola, rukole, špinače, kitajskega zelja, stročjega fižola, nizkih sort graha, blitve, repe, redkve, zgodnje endivije in mehkolistne solate, sadimo pa v tem mesecu še por, čebulo in solato.
Če imate malo gredic in se sredi poletja ne izpraznijo dovolj, da bi lahko posadili vse, kar je mogoče, lahko izkoristite tudi okrasne lonce ali korita. Ti so še posebno praktični za rastline hladnega vremena, kot sta špinača in rukola, saj lonce lahko takrat, ko močno pripeka, premaknemo v polsenco in tako preprečimo, da bi vročina zaustavila rast mladih sadik.
Kaj pa cvetlice?
Morda spomladi niste imeli časa, da bi s cvetlicami zapolnili vse želene kotičke ali pa ste vašim cvetočim lepoticam na kakšen vroč dan pozabili pogasiti žejo in so se užaljeno spremenile v posušeno šavje. Čeprav prav v poletnih dneh cvetlice že bujno cvetijo in so nekatere celo že odcvetele, pa lahko še vedno posadimo in posejemo tudi nekatere nove »rož'ce«, ki bodo kmalu zacvetele in zapolnile prazna mesta.
Trajnice lahko sadimo pravzaprav ves čas, razen morda pozimi, ko je zmrznjena zemlja, tudi med enoletnicami pa najdemo nekaj vrst in sort, ki bodo kljub poznemu sajenju poskrbele za bogato cvetje še v poletnem času. Nekatere med njimi lahko celo tudi še sejemo. Pri tem izberemo nižje cvetlice, za katere velja, da hitro kalijo in zacvetijo že, ko so še mlade rastlinice. Take so na primer nizke sorte kalifornijskega maka, hitro rastoči dišeči grobelnik 'Snow Crystals', nizke sorte glavinca 'Polka Dot' …
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
