Načrtovanje vrta z arhitektko: vrt po meri sodobne družine
O tem, kako se lotiti oblikovanja vrta in kako vam pri tem lahko pomagajo strokovnjaki, smo se pogovarjali s krajinsko arhitektko in oblikovalko vrtov Mojco Habjan, ki že četrt stoletja svetuje in načrtuje slovenske vrtove.
Za vami je že kar dolga kariera in več sto vrtov, ki ste jih oblikovali. Lahko opišete razlike med željami naročnikov na začetku vaše poklicne poti in danes?
Velika razlika je v tem, da takrat ni bil prisoten svetovni splet. Ljudje so veliko manj vedeli o rastlinah in grajenih elementih. Krajinska arhitektura je bila za marsikoga neznan pojem; bližje jim je bilo področje vrtnarjenja. Ko sem začela načrtovati, so me ljudje poklicali in spraševali, ali bom prišla na vrt. Meni se je to zdelo čudno vprašanje … Kako bi lahko drugače načrtovala?
Ko sem prišla k njim, me niso toliko spraševali kot danes; bolj sem si ogledovala prostor in vlekla podatke iz lastnikov. Niso znali izraziti svojih želja in predstav.
Zdaj je položaj povsem nasproten. Komaj pozdravim, že začno naštevati, kaj vse si želijo … Ustavim jih, češ da bomo začeli počasi. Najprej obhodim vrt in se veliko pogovarjam. Lastnike moram spoznati, saj brez tega ne morem ničesar. Vrt mora biti čim bolj prilagojen njim, njihovim željam, seveda ob upoštevanju dejavnikov, kot so arhitektura hiše, podnebje, lega, sestava tal, morebitne težave s sosedi idr.
PREBERITE TUDI:
Morda je bilo včasih težje načrtovati, ker sem od naročnikov izvedela premalo, saj niso imeli tako izoblikovanih predstav kot danes. Nekateri so bili hitro zadovoljni z vsemi predlogi, saj jim je bilo vse novost. Danes je drugače: vlada preobilje informacij. Ljudje imajo že pripravljene knjige, revije, slike na telefonu in mi kažejo, kaj vse bi želeli. Tako jih moram zlagoma ustavljati, saj ne more biti vsaka rastlina ali element na vsakem vrtu. Pokažejo mi izbrano rastlino, ki morda zaradi končne velikosti, fiziologije ali celo vrste nikakor ni primerna za njihov vrt.
Še nekaj je danes drugače. Vmes je bilo obdobje, ko nekatere generacije sploh niso hotele slišati za uporabni vrt. Veseli me, da je zdaj povsem drugače. Uporabni vrt postaja obvezna enota, ne samo nekaj dvignjenih gred, ampak prave zelenjavne grede. Poleg tega je vse več povpraševanja po rastlinjakih. Ljudi zanima, kako podaljšati sezono pridelovanja zelenjave.
Obdobje korone je številne napeljalo k iskanju rešitev, kako bi si na vrtu uredili prijetno okolje za delo na prostem od doma, torej »pisarno zunaj« in prav tem kotičkom se v zadnjem času veliko posvečam.
Imate več naročnikov med ženskami ali med moškimi?
Rekla bi, da je razmerje približno pol-pol. Nemalokrat se mi zgodi, da imajo glavno besedo pri zelenjavnem ali sadnem vrtu prav moški. Ženske zanima bolj okrasni del vrta. Nekoč je moške zanimalo predvsem to, katere tlaki bodo uporabljeni za dvorišče, da jih bodo čim lažje očistili, če jim bo puščalo gorivo iz avta na tla …
Zdaj sta pri pogovorih vedno prisotna oba partnerja. Tega sem prav vesela. Včasih sem poslušala žensko, ki je na moje predloge odgovorila, da jih bo prenesla možu in mi bo potem sporočila, kaj je sprejemljivo. Zdaj pa mož sodeluje med pogovorom.
Zgodi se, da v pisarno k meni pride cela družina, z otroki vred, kar mi je všeč. Ko se dogovarjam za obisk pri naročniku, poskušam uskladiti termin tako, da so doma vsi člani družine. Otroci imajo namreč povsem drugo videnje vrta, kot ga imamo odrasli. Zanima jih, kje bodo postavljena igrala, kam se bodo lahko skrili itd. Prav je, da so otroci s svojimi potrebami, željami v vrt vključeni že v zgodnjem obdobju. Tako te lepe spomine otroškega raziskovanja in doživljanja vrtnega prostora prenašajo v odrasla leta. Prav starši in stari starši moramo otrokom čim bolj prijazno pokazati pomen in vrednoto vrta kot prostor pridelave ter kot pomemben prostor druženja, igre in uživanja z družino ter prijatelji. Vrt si zasluži spoštovanje; moramo se hvaležno zavedati, kako veliko nam ponuja.
Kaj vas naročniki najpogosteje vprašajo? Recimo naj bo vrt takšen, da bo čim manj dela z njim?
Niti ne. Pogosteje je izražena želja, naj bo vrt oblikovan tako, da bodo na njem uživali vsi, da bodo lahko čim več časa uživali doma. Vsakomur povem, da ni vrta brez dela. Seveda lahko predvidim manj rastlin in s tem je povezanega manj vzdrževanja. A pomembnejše je, da je naročniku jasno, kako mu vrt pomaga izboljšati doživljanje prostega časa. Vrt mu lahko ponuja različne možnosti sprostitve, naj bo ob branju, družinskem kosilu, druženju s prijatelji ipd.
Katere so prednosti načrtovanega vrta v primerjavi s takim, ki ga lastnik oblikuje sam?
Več prednosti lahko naštejem. Vrt je treba znati povezati s hišo, saj hiša narekuje, npr. katere materiale bomo uporabili na vrtu. Če je na hiši videti les, ga je primerno uporabiti tudi na vrtu. Vrt moramo oblikovati tako, da bodo razmerja med zelenimi deli in grajenimi deli ustrezna. Na ta razmerja vpliva tudi velikost vrta, saj na majhen vrt pač ne moremo stlačiti vsega, kar bi si naročnik morda želel.
Pravzaprav gre za to, da zmorem videti vrt v celoti, z vsemi sestavinami, in to predstavo znam vizualizirati ter jo uskladiti. Podlaga za to so strokovno znanje in ustrezne izkušnje. Naročniki navadno vidijo le posamične sestavine, ki so jim všeč. Nimajo predstave, kako bodo videti združene.
Načrtovani vrt omogoča, da bo z vrtom bistveno manj nepredvidenih stroškov v prihodnosti kot pa z vrtom, ki nastaja spontano. Recimo, morda je lastnik pozabil napeljati vodni priključek na vrt, zato je treba razkopati tlakovano dvorišče, da se ga vgradi pozneje. Marsikdo misli, da je načrt za vrt velik strošek. Sama zagovarjam stališče, da je plačilo načrta najmanjši strošek pri celotni ureditvi vrta.
Vas naročniki pokličejo tudi takrat, ko se šele odločajo za gradnjo nove hiše in se dela še niso začela?
Tudi, in to je zaželeno. Tako lažje organiziramo prostor, lažje uresničimo vse dobre lastnosti, ki jih vrt lahko ponudi. Uredimo čim manjši predvrt in ga približamo dovozu, da ostane več koristnega vrtnega prostora za bivanje in pridelavo.
Včasih se zgodi, da ljudje kupijo zemljišče z novogradnjo, a ne pomislijo, da umestitev hiše narekuje, da bo vrt morda lahko le na severni strani zemljišča, kar ni optimalno, sploh če površina ni dovolj velika. Ob izbiranju zemljišča za hišo je dobro pomisliti tudi na to, kako bo mogoče orientirati hišo in kje bo prostor za vrt.
Pred začetkom načrtovanja prosim naročnika za lokacijsko informacijo o zemljišču, saj moramo upoštevati prostorske ureditvene pogoje. Pogosto pridem k naročniku, ki ima načrt za hišo že izdelan in je hiša v njem že umeščena v okolje. Taka »podloga«, kot ji rečemo, vključuje tudi npr. dovoz do hiše. Tega arhitekti navadno sami vrišejo. Nemalokrat se je zgodilo, da ta dovoz prestavimo drugam, ker le tako lahko bolje organiziramo prostor. Seveda je treba potem pridobiti novo soglasje od občine.
Kako poteka vaše sodelovanje z naročnikom?
Po dogovoru za ogled lokacije je najprej na vrsti svetovanje. Temu namenim kar veliko časa, več ur. Želim se temeljito pogovoriti z lastnikom, pa tudi začutiti prostor, ga vsrkati. Raziščem vse kotičke in medtem že premišljujem, iščem rešitve. Vse to si pozneje v pisarni skrbno zapišem. Pri tem si pomagam s fotografijami, ki jih posnamem med ogledom.
Poskušam se čim bolj približati ljudem, jih razumeti in jim prisluhniti. Moram si pridobiti njihovo zaupanje, morajo mi verjeti, da se bom potrudila vrt oblikovati po njihovi meri.
Po svetovanju lahko naročniku pripravim idejno zasnovo oblikovanja vrta. Pripravim več rešitev, saj vsak vrt ponuja več možnosti oblikovanja. Največkrat pripravim tri ali štiri zasnove vrta, ki jih predstavim naročniku.
Ko izbere idejno zasnovo, se dogovoriva za izdelavo izvedbenega načrta. V idejni zasnovi je videti predvsem razdelitev prostora. Izvedbeni načrt pa ponuja dimenzije vseh grajenih elementov, izbor materialov, seznam rastlin itd. Pri izvedbi lahko naročnik določene zadeve izvede sam ali pa pokliče ustreznega izvajalca. Toplo priporočam lokalne izvajalce ali svetujem, kdo je najprimernejši.
Kakšno vlogo pripisujete rastlinam na vrtu v fazi načrtovanja?
Rastline niso najpomembnejši, ampak enakovreden element grajenim prvinam. Na vrt moramo gledati kot na celoto, v kateri se skladno povežejo tako grajeni elementi kot rastline.
Tudi barva fasade recimo vpliva na izbor cvetočih rastlin v njeni bližini. Barvno načrtovanje je pomemben del načrta. Pri tem moramo upoštevati, npr. koliko svetlobe je na voljo v posameznem delu vrta, pa tudi, ali na izbrani del vrta gledamo od blizu ali od daleč. Za pomladansko cvetje navadno izbiramo rastline s cvetovi toplih barv, kakršnih si tudi sami želimo v tem obdobju, da se prebudimo iz zime. Ko se približuje poletje, se izbor barv usmeri proti belim, modrim in rožnatim odtenkom. Prav tako moramo načrtovati barve tako, da bomo na vrtu začutili jesen. Rastline namreč pričarajo letne čase, kar je bistvo doživljanja vrta skozi mesece.
Kako bi opisali povprečen slovenski vrt danes?
Veseli me, da v zadnjih letih na vrt vključujemo številne različne vsebine in elemente, ki so primerni za naše območje. To so kotički za druženje (npr. pergole), privlačna letna kuhinja, preprost vodni motiv ali zahtevnejši bazen, kurišče, uporabni vrt ... Ljudje so vse bolj izobraženi, s pomočjo informacij v različnih medijih, zato imajo jasnejše predstave o tem, kaj želijo. Če sodelujejo s poklicnim oblikovalcem vrtov, lahko ustvarijo res prekrasne vrtove. Imajo vse več želja, saj vedo za številne možnosti, kaj lahko dobijo in naročijo ali izdelajo sami.
Večje je tudi zavedanje o ogroženosti narave zaradi podnebnih sprememb. Ljudje se bolje počutijo, če lahko na svoj vrt posadijo vsaj nekaj medonosnih rastlin in tako pomagajo čebelam. Vsekakor si moramo vsi skupaj prizadevati za tako ureditev, ki bo prijazna do nas in do narave.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
