Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: Lana Šimenc

Jožico zeliščarstvo spremlja že več kot štiri desetletja. Zanj se je začela zanimati  z rojstvom otrok. Veliko znanja je pridobila od tašče, ki je imela okoli hiše vrt z zdravilnimi rastlinami. »Najprej sem pripravljala čaje, potem pa tudi likerje, mazila in tinkture,« izvemo. Med njenimi mentorji sta bila mag. farm. Jože Kukman, ki ga opisuje kot naslednika patra Ašiča, in Stanka Pečarič iz Vač. Prav slednja jo je spodbudila, da je postala tudi predavateljica. Danes predava na različnih dogodkih in izobraževalnih programih, sodeluje na festivalih zelišč in čajev ter pripravlja tudi spletna predavanja. Njene teme niso omejene samo na zdravilne zeli – govori tudi o gobah, invazivnih rastlinah in uporabi rastlin pri kmetovanju. Doma ima vzorčni zeliščni vrt in veliko knjižnico o zdravilnih rastlinah. Tudi sama je že napisala zbirko zeliščarskih knjig. Udeleženci njenih delavnic spoznavajo rastline z vsemi čutili.

Domača lekarna

Ni še prepozno: zelišča, ki jih lahko naberete oktobra

Najprej jih dobro spoznajte!

Zeliščna lekarna z domačega vrta je lahko dragocena pomoč pri številnih blažjih težavah, vendar le, če rastline dobro poznamo, jih pravilno nabiramo in znamo tudi ustrezno pripraviti. Pri nabiranju zelišč je potrebna natančnost, poudari. Rastlin ne smemo nabirati na zalogo, temveč samo tisto, kar se bo res porabilo. Tako zaščitimo tudi naravno okolje.

Shutterstock

Pripravek, ki krepi imunski sistem

Prav sedaj nam narava ponuja pravo dragocenost: bezgove jagode, iz katerih lahko pripravimo terjak. Naberemo zrele bezgove jagode in jih osmukamo. Damo jih v kozico in prilijemo samo toliko vode, da so jagode pokrite. Kuhamo toliko časa, da popokajo. Prepasiramo s pasirko, da ločimo semena od soka. Če nimamo pasirke, jagode ročno pretlačimo s tlačilko za krompir. Potem precedimo skozi gazo. Sogovornica za to uporablja kar mobilizacijsko trikotno ruto iz naravnih materialov (bombaža). Potem dobro stisnemo skozi krpo, da v posodo priteče čim več soka. Dodamo enako količino ali malo manj sladkorja. Pustimo, da se še malo pokuha in zgosti. Na koncu nalijemo v kozarčke.

Uporaba: 1 malo čajno žličko tega pripravka na dan damo v čaj ali v skodelico tople vode.

Opozorilo: bezgovih jagod ne uživamo surovih!

Shutterstock

Ko zmanjka energije

Pri občutku brezvoljnosti in pomanjkanju energije sogovornica priporoča rožmarin, ki ga tradicionalno povezujemo z budnostjo in poživljajočim učinkom. »Rožmarin je rastlina, ki izboljšuje razpoloženje,« pravi. »Vseeno pa naj se mu izogibajo ljudje s povišanim krvnim tlakom, saj zvišuje krvni tlak. Poleg v čaju ga lahko uporabljamo tudi v obliki olja. Oljni izvleček se uporablja za pospešitev prekrvitve. Posledično smo gibljivejši in imamo več energije. Takole ga pripravimo: steklen kozarec napolnimo s suhim rožmarinom do najmanj 2/3. Zalijemo z oljčnim oljem do vrha kozarca. Pazimo, da je ves rožmarin v olju. Pokrijemo in pustimo 1–2 meseca. Kozarec naj bo na sobni temperaturi. Ni treba, da je v popolni temi, a ne sme biti izpostavljen direktnemu soncu. Po 1–2 mesecih vsebino precedimo in uporabljamo za masažo. To olje lahko uporabljamo tudi v kulinariki. V tem primeru ga damo v pršilko in popršimo po hrani, h kateri se rožmarin prilega, na primer pečenem krompirju, ribah, solati in pečenem mesu. Rožmarinov čaj lahko medtem dodamo tudi kopeli, a nikar zvečer, saj bomo po njej težje zaspali.«

Zelišča

Najljubše divje rastline in recepti izkušenih nabiralk

Shutterstock

Kopriva, moja najljubša

Jožičino najljubše zelišče je kopriva. »To pa zato, ker ima res široko paleto uporabe in je povrh vsega adaptogena rastlina. Te znajo same poiskati težavo v človeškem organizmu in jo zmanjšajo glede na svojo moč učinkovanja, tako se telo vrne v ravnovesje,« pojasni. Pripravki iz koprivnih korenin se uporabljajo pri težavah z lasiščem. Liste nabiramo tik pred cvetenjem in iz njih pripravljamo čaj, lahko tudi tinkturo. Skupaj z drobnocvetnim vrbovcem se uporablja v čajni mešanici, ki se jo pije pri težavah s prostato. Ko se posuši, se iz njenih stebel lahko naredi platno.

Koprivnega čaja pa ni dobro piti vsak dan dlje časa, opozarja, saj je diuretik in znižuje krvni tlak – diuretik odvaja vodo tudi iz ožilja, zato se tlak v ožilju zniža. Koprivni čaj kot tudi številne druge čaje pijemo v kurah po tri tedne in potem naredimo enotedensko prekinitev. Blažje čaje iz nekaterih rastlin pa lahko pijemo vsak dan. Te rastline so melisa, ranjak in citronka. Pijemo do največ dve skodelici ohlajenega poparka na dan.

Kaj še ne sme manjkati v domači lekarni

Najpomembnejše rastline za domačo lekarno so ognjič, poprova meta, timijan, žajbelj, sivka, rožmarin, bezeg, lipa, trpotec, rman, komarček, koper, kumina, materina dušica, melisa, šetraj, lučnik, šentjanževka, kapucinka, ameriški slamnik in pegasti badelj. Vse rastline očistimo in pravilno posušimo. Večino sušimo v senci na prepišnem mestu, zaščitene pred žuželkami. Edine tri rastline, ki jih sušimo na soncu, so kamilica, bezeg in orehovi listi. Sušilniki sadja na princip fena oziroma izpihanega zraka niso primerni za sušenje dišavnic, saj odstranijo eterično olje. Eterično olje je zelo hlapno in gre s toploto iz rastline.

Smetlikini obkladki za utrujene ali vnete oči

Zeliščarica z nami ob koncu pogovora deli še en recept, ki bo prišel prav vnetim očem. Smetlikini obkladki se uporabljajo pri težavah z vnetimi ali utrujenimi očmi, pri ječmenčku in rdečih očeh. V 2 dl vode dodamo 1 poravnano čajno žličko piranske soli. Osoljeno vodo zavremo in odstavimo. Odstavljeni osoljeni vodi dodamo 4 listke smetlike in malo premešamo. Pokrijemo in pustimo pokrito stati 7–10 minut. Potem precedimo – dobimo rumeno tekočino.

Ko se primerno ohladi, da voda ni več vroča oziroma je primerne temperature za nanašanje na oči, vanjo namočimo ploščate bombažne blazinice in si jih položimo na oči. Če peče, je to zaradi prevelike koncentracije smetlike – v tem primeru dobljeni rumeni vodi še dolijemo malo vode.

Sol ne povzroča pekočega občutka, saj so naše solze tudi slane. Po tem postopku vsaj dve uri ne smemo iti ven, zato takšne obkladke uporabljamo v večernem času, še opozori.

 Zlata pravila nabiranja zelišč

Zelišča nabiramo v suhem vremenu. Nabiramo samo zdrave rastline. Okolje, kjer jih nabiramo, mora biti čisto. Še bolje pa je, da rastline pridelamo kar doma, da kar najmanj obremenjujemo naravno okolje.

Nabiranje ne pomeni, da lahko z rastišča odnesemo vse, kar nam je všeč. Rastline morajo ostati tudi za prihodnje leto ter za druge ljudi in živali.

Pri trajnicah ne izruvamo korenin. Za nabiranje rmana, ki je trajnica, zato uporabljamo škarje ali nožek.

Pri enoletnicah, kot je na primer tavžentroža, pa je nujno treba nekaj rastline pustiti, da naredi semena. Tako jo lahko nabiramo tudi prihodnje leto.

Jožica posebej poudarja spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. »V naravi smo gostje, tako kot smo gostje v prijateljevi dnevni sobi. Vstopiti moramo s spoštovanjem in za seboj ne puščati odpadkov. Če nabiramo na travniku, je prav, da za dovoljenje vprašamo tudi njegovega lastnika.«

NAMIG: V soboto, 5. 9., ob 9. uri bo Jožica Bajc Pivec predavala na FesDivjalu (Festivalu divje hrane) (Gradišče 22, Podsreda). Njena zeliščna delavnica ima naslov SOS zeliščna lekarna. Izvedeli boste veliko zanimivega, novega in uporabnega. Veliko receptov si boste lahko sami zapisali. »Verjamem, da se tisto, kar se zapiše z roko, zapiše tudi v možgane,« razloži Jožica.

revija Jana