Ni še prepozno: zelišča, ki jih lahko naberete oktobra
Jesenski zakladi narave so še vedno na dosegu rok: šipek, brin, gabez … Pravilno nabrani in pripravljeni so zlata vredni za zdravje in počutje.

Če smo poleti kakšne zeli zamudili, jih še zmeraj lahko poiščemo, saj je vreme tako nenavadno, da nekatere sploh ne odmrejo, ampak rasejo do zmrzali. Še zmeraj je dostopna šentjanževka, rman, pa timijan, melisa, kraški šetraj … Vsekakor zeli nabiramo v sončnih dneh, ki še bodo. Pri nekaterih pa je le treba pohiteti.
Pravijo, da je šipek najboljši, ko ga dobi prva slana – vsaj za marmelado in liker, ker se takrat zmehča. Sicer pa ga je povsod še dovolj, naberimo ga, a se prej opremimo s čvrstimi rokavicami, da ne bo treba zdraviti prask. Plodove razpolovimo in posušimo v sušilniku ali v pečici pri 50 stopinjah. Šipkov čaj poživlja presnovo, odganja prehlad, poveča odpornost in odvaja seč, učinkuje tudi blago odvajalno.

Tudi za brinove jagode, ki zorijo, velja, da jih prva slana ne uniči. Najbolje je, če jih naberemo, ko so že lepo obarvane, in jih posušimo na zraku. Brin poskrbi za dobro presnovo, krepi želodec, pomaga pri bolečinah v želodcu, pa tu pri glavobolih, še posebej tistih, ki so posledica prebavnih motenj. Pomaga pri revmatizmu, in če nas peče zgaga. Najbolje je, da žlico brinovih jagod prelijemo z dvema decilitroma mrzle vode, pustimo čez noč in potem pijemo po požirkih čez dan. Lahko ga žvečimo – po preizkušenem ljudskem izročilu bi morali začeti z žvečenjem petih jagod, nato pa dodajati vsak dan po eno, dokler ne pridemo do 16 jagod, nato spet zmanjšujemo po eno na dan, dokler ne pridemo do petih jagod. Nato je treba kuro prekiniti, po nekaj mesecih jo lahko ponovimo. Takšno žvečenje odganja revmo in prebavne motnje, pa tudi slab ustni zadah. Brinove jagode so nadvse uporabne tudi v kuhinji, dodajamo jih predvsem močnim jedem (golaž, na primer) in jim s tem izboljšamo okus in hkrati prebavljivost.

Zdaj je pravi čas, da izkopljemo gabezove korenine, ki nam bodo prišle prav pri težavah z bolečimi mišicami, pri zlomljenih kosteh, udarninah, poškodovani koži, čirih in krčnih žilah. Koreninice skrbno operemo, razrežemo in posušimo v sušilniku, pečici ali na topli peči. Ko jih potrebujemo, jih damo v lonec (pest na tri litre vode), prekuhamo in pustimo, da se voda skoraj ohladi. V tekočino potem namakamo krpe in si pripravimo obkladke, če imamo težave z nogami, pa si kopel nalijemo v visoko posodo in v njej namakamo noge vsaj pol ure. Isto kopel lahko uporabimo večkrat. Tako pripravljen zavretek lahko zlijemo v vodo za kopanje in se dvajset minut namakamo, kar bo zelo koristilo vsemu organizmu, pa tudi koža bo lepša.
Objavljeno v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se