Dreamstime

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Da bo pediatrov kmalu usodno premalo, se je vedelo že pred leti. Da bodo starši novorojenčkov zaman romali od vrat do vrat, iščoč zdravnika za prvi nujni pregled, si sicer tedaj še ni bilo mogoče zamisliti. Za uvid, kako se izviti iz današnje nedopustne situacije, smo prosili pediatrinjo prim. Jasno Čuk Rupnik in povedala je, da je stroka vse najnujnejše za postopno rešitev težave podala že pred leti. Očitno zaman. In kaj bomo zdaj?

Tekst: prim. Jasna Čuk Rupnik, pediatrinja  

Mateja Jordovič Potočnik

Da se bodo danes rojevali otroci, ki zaradi neurejenih razmer v zdravstvu ne bodo mogli dobiti svojega izbranega pediatra, se mi je pred desetletjem še zdelo nemogoče. Kot pediatrinja sem delala v segmentu medicine, ki je bil – z dodatno močno vsebino skrbi za javno zdravje – med najbolje razvitimi v svetu. Za otroke in mladostnike je bilo poskrbljeno s skrbnim razvojem zdravstvenih domov. Dogajanje v družbi je velike spremembe prineslo tudi v organizacijo in delovanje zdravstva. Rezultate teh sprememb žanjemo danes, žal v marsičem tudi boleče. Ministrstvo za zdravje (MZ) v prejšnji vladni sestavi je pripraviloStrategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031.K pripravi Strategije je povabilo tudi primarne pediatre in ti so odgovorno oblikovali pomemben del vsebine za svoje delo. V njej je zapisana pomembna ugotovitev: »Države z močnimi sistemi primarnega zdravstvenega varstva so bolj prilagodljive ter se bolje odzivajo na hitre gospodarske, tehnološke in demografske spremembe in imajo boljše zdravstvene izide.«

Primarna preventiva je najcenejša

 V zdravstvu je že desetletja ali, bolje, kar stoletja znano, da je primarna preventiva najcenejša in je treba vanjo vlagati. Zdravniki, ki pri svojem delu najbolj množično izvajajo prav dejavnosti preventive, smo pediatri.

Za uresničitev strategij sta najpomembnejša skrbnika MZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Današnje kalvarije mladih staršev pri iskanju pediatrov za svoje otroke močno vznemirjajo tudi mene. Zato sem se tudi odzvala na prošnjo urednice, naj o tem kaj napišem, seveda z možnimi predlogi rešitev. Za izvedbo te res težke in odgovorne naloge sem se odločila pogledati v zapisnik iz marca 2023, ki mi je bil kot takratni članici UO Sekcije za primarno pediatrijo (SPP) dostopen. Nastal je v zvezi z zahtevami in predlogi, ki jih je na MZ posredoval predsednik SPP s svojo ekipo.

Shutterstock

Avtomatski izpis polnoletnih? Ni govora! 

Iz zapisnika je razvidno, da je ZZZS prav na pobudo SPP začel »prečiščevati tabele«, v katerih ima navedene izvajalce pediatrične preventive in kurative. Sistem izračunavanja obremenitev pediatrov (od nedavnega z določanjem t. i. uteži) in sistem izračunavanja plačil za opravljene storitve sta za ti dve področji dejansko močno zapletena. »Takoj se je pokazalo, da je pomanjkanje pediatrov mnogo večje od pomanjkanja družinskih zdravnikov, saj pediatrov v nekaterih okoljih sploh ni in programe pediatrije izvajajo družinski zdravniki,« sem prebrala v zapisniku. Pediatri in šolski zdravniki smo si močno želeli, da bi skrbeli samo za otroke in mladostnike. Da bi družinski zdravniki prevzeli vse tiste mlade, ki dopolnijo 19 let, pa ZZZS takšnih avtomatskih izpisov ni dovolil. Zahteval pa je neprestano vpisovanje in oskrbo novorojenčkov, pri čemer so »glavarine« pri nekaterih pediatrih segle v višave. Že pred leti so raziskave med pediatri izkazovale visoke stopnje izgorelosti. Rešitve so odločevalci kljub temu usmerili predvsem v večanje obremenjenosti ambulant. Zato danes marsikje pediatri končujejo svoje delo z uro in več presežnega dela, ki ni plačano, ob tem pa so dolžni zagotavljati tudi urgentno službo.

Spodbude za družinske zdravnike, a ne za pediatre

»Dolgoročno to pomeni, da bodo novorojenčki ostali brez izbranega zdravnika, kar pa je nedopustno, saj so ti poleg starostnikov najšibkejši, s tem da nimajo nikogar, ki bi jih lahko zagovarjal,« so takrat pisali pediatri. Na MZ so podali še druge predloge. Npr. tistega za ustrezno finančno stimulacijo za specializante pediatrije, ki se usmerjajo za primarno raven. A so bili takšne finančne spodbude deležni samo specializanti družinske medicine. Zato me ni čudila informacija, da je v naslednjih letih precej razpisanih mest za specializacijo iz pediatrije ostalo praznih.

Birokracija golta dragoceni čas

 Pediatri so na sestanku na MZ opozorili še na potrebo po zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje vseh nalog, ki izhajajo iz preventivnega programa ZDAJ. Po mojem vpogledu glede na stanje drugod v svetu gre za enega boljših preventivnih programov skrbi za otroke in mladostnike. Zahtevali so tudi občutnejše razbremenitve administrativnega dela. To golta dragoceni čas. Koliko bo k razbremenitvi pripomogel še na novo oblikovani elektronski zdravstveni karton, bo pokazal čas. Zdaj je mnogim le še dodatno breme. Kot trenutno največje izzive so navajali napore za vzdrževanje ustrezne precepljenosti, naraščanje debelosti, množenje težav na področju duševnega zdravja in vedno večjo izpostavljenost zaslonom. Ta ustvarja novo resno patologijo že pri majhnih otrocih in celo pri dojenčkih. Izpostavili pa so tudi potrebo po prenosu nekaterih svojih kompetenc na sodelavce.

Ambulante za neopredeljene otroke? 

Ob sestanku na MZ marca 2023 so med množico predlogov za izboljšanje skrbi za otroke in mladostnike zapisali tudi: »V krajih, kjer ni pediatrov, naj se zagotovijo ambulante za neopredeljene otroke, kjer bodo delali samo zdravniki, ki izpolnjujejo pogoje za delo v pediatrični kurativi in preventivi.«

Da deluje slovenska primarna pediatrija na tako visoki ravni še danes, je posledica daljšega strokovnega in kulturno-civilizacijskega razvoja. Želim si, da bi odločevalci uspeli izvesti potrebne prilagoditve pri spoznanjih, znanju in uvidih predvsem domače kompetentne stroke.

revija Jana