Revščina med upokojenci: Slovenija skoraj dvakrat nad povprečjem EU
Slovenija je po kupni moči starejših 17. med 30 državami, toda med samskimi starejšimi jih je pod pragom revščine 54,3 odstotka, v EU 26,8 odstotka. Slabše uvrščene so le štiri države.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Koliko je vredna pokojnina, se ne vidi samo iz zneska na bančnem računu. Tisoč evrov v Sloveniji, Avstriji ali Romuniji ne kupi enake količine hrane, energije in storitev, poleg pokojnine pa na življenjski standard vplivajo še drugi prihodki gospodinjstva, socialni prejemki in to, ali človek stroške deli s partnerjem.
Svet24 je zato iz najnovejših primerljivih podatkov Eurostata sestavil lestvico kupne moči starejših v 30 evropskih državah. Uporabili smo mediani neto razpoložljivi dohodek ljudi, starih najmanj 65 let, izražen v standardih kupne moči oziroma PPS.
Gre za primerjalno enoto, ki upošteva razlike v cenah med državami. En PPS naj bi tako v različnih državah kupil približno enako količino blaga in storitev.
Rezultat za Slovenijo je 17.781 PPS na leto. Raven Evropske unije znaša 20.886 PPS. Tipični starejši Slovenec ima torej približno 85 odstotkov kupne moči svojega evropskega vrstnika oziroma si lahko privošči približno 15 odstotkov manj.
Luksemburški starejši ima več kot dvakrat tolikšno kupno moč kot slovenski
Razlike po Evropi ostanejo velike tudi po tem, ko upoštevamo razlike v cenah. Na vrhu je Luksemburg z 41.205 PPS letne kupne moči, sledita Norveška z 31.210 in Avstrija s 30.645 PPS.
Za njimi so Nizozemska, Španija, Francija in Nemčija. Slovenija je s 17.781 PPS na 17. mestu med 30 državami in na 16. mestu med članicami EU.
Če vrednosti za boljši občutek preračunamo na mesec, je slovenski rezultat približno 1.482 PPS, luksemburški pa 3.434 PPS. Tipični starejši v Luksemburgu ima tako tudi po upoštevanju tamkajšnjih visokih cen več kot dvakrat tolikšno kupno moč kot starejši v Sloveniji.
Na dnu so Turčija z okoli 800 PPS mesečno, Srbija z 816 in Madžarska z 874. Če gledamo samo Evropsko unijo, imajo najmanj kupne moči starejši na Madžarskem, v Latviji in Litvi.
Eden bolj presenetljivih rezultatov je Španija, ki je po kupni moči starejših pred Francijo in Nemčijo. Mediani dohodek španskih starejših je celo za šest odstotkov višji od mediane prebivalcev, mlajših od 65 let. V Luksemburgu je starejša generacija 12 odstotkov pred mlajšo, v Italiji pa sta skupini približno izenačeni.
V Sloveniji se po 65. letu življenjski standard zniža bolj kot v večini EU
Prav primerjava z mlajšimi pokaže eno največjih slovenskih slabosti. V Evropski uniji mediani dohodek ljudi, starih najmanj 65 let, dosega 91 odstotkov mediane mlajših prebivalcev. V Sloveniji je razmerje samo 75 odstotkov.
Večji razkorak imajo le Malta, Hrvaška, Latvija, Litva in Estonija.
Slovenija torej ni med evropskimi državami, kjer imajo starejši najmanjšo absolutno kupno moč. Je pa med tistimi, kjer starejša generacija po dohodku najbolj zaostaja za preostalim prebivalstvom.
Ko ga primerjamo z mlajšim Slovencem, je položaj precej manj ugoden.
Vsak četrti slovenski upokojenec pod pragom revščine
Še bolj neposredno socialno sliko pokažejo podatki o upokojencih. Pod nacionalnim pragom tveganja revščine je po najnovejših podatkih 25 odstotkov slovenskih upokojencev, medtem ko je povprečje Evropske unije 15 odstotkov.
Delež se je pri nas v zadnjih letih občutno povečal. Leta 2023 je znašal 19,7 odstotka, leto pozneje 22,6 odstotka, zdaj pa četrtino.
Med upokojenkami je pod pragom 28 odstotkov oseb, med upokojenci 21,5 odstotka. Slovenski prag tveganja revščine je za človeka, ki živi sam, v letu 2025 znašal 1.021 evrov na mesec.
Prag je relativen in je postavljen pri 60 odstotkih nacionalnega medianega dohodka, zato ne pomeni enakega življenjskega standarda v vseh državah.
Najbolj izstopa položaj starejših, ki živijo sami. Med ljudmi, starimi najmanj 65 let, v enočlanskih gospodinjstvih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine 54,3 odstotka.
V Evropski uniji je takšnih 26,8 odstotka. Slovenija ima peti najvišji delež med primerjanimi državami, slabše so Hrvaška, Latvija, Estonija in Litva.
Tudi trend je izrazit. Pred tremi leti je bilo pod pragom 42,9 odstotka slovenskih starejših, ki živijo sami. Zdaj jih je več kot polovica, medtem ko evropsko povprečje ostaja blizu 27 odstotkov.
Slovenski paradoks: veliko dohodkovne revščine, manj skrajnega pomanjkanja
Toda nizki dohodki ne pomenijo nujno, da si enak delež ljudi ne more privoščiti osnovnih življenjskih stvari. Ko Eurostat meri hudo materialno in socialno prikrajšanost, je slovenski rezultat precej boljši. Takšnih je 2,9 odstotka starejših, medtem ko evropsko povprečje znaša 4,9 odstotka.
Med hudo prikrajšane sodijo ljudje, ki si zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti najmanj sedmih od 13 osnovnih dobrin ali dejavnosti, denimo primerno ogrevanega stanovanja, nepričakovanega izdatka, primernega obroka vsak drugi dan, novih oblačil ali občasnega druženja.
Najslabše je v Romuniji, kjer je takšnih 19,2 odstotka starejših, sledita Bolgarija z 18,8 in Grčija s 14,1 odstotka.
To pojasni del navideznega protislovja. Veliko slovenskih upokojencev ima dohodek, ki je nizek glede na življenjski standard v Sloveniji, vendar je precej manjši delež tako prikrajšan, da bi mu manjkala večina osnovnih stvari.
Pomaga tudi stanovanje
Pomemben del slovenske slike so stanovanjski stroški. Ti presegajo 40 odstotkov razpoložljivega dohodka pri 3,8 odstotka starejših v Sloveniji, v Evropski uniji pa pri 8,5 odstotka. V Grčiji je takšnih skoraj tretjina, visoke deleže imata tudi Švedska in Nemčija.
Za življenjski standard je to velika razlika. Upokojenec z relativno nizkim dohodkom, ki živi v odplačanem stanovanju in ima nizke stanovanjske stroške, je lahko v precej boljšem položaju od človeka z višjo pokojnino, ki velik del prihodka porabi za najemnino, energijo in druge stroške bivanja.
Prav zato lestvica kupne moči, podatki o revščini in dejansko materialno pomanjkanje ne dajejo vedno enakega vrstnega reda držav.
Revnejši od evropskega vrstnika, a prava težava se skriva pod sredino
Če vprašanje postavimo čim bolj preprosto, je odgovor jasen. Tipični starejši Slovenec je po kupni moči revnejši od tipičnega starejšega prebivalca Evropske unije. Po upoštevanju razlik v cenah si lahko privošči približno 15 odstotkov manj.
To nas ne postavlja na evropsko dno. Slovenija je pred velikim delom vzhodne in južne Evrope. Toda 17. mesto tudi ni posebno udobna sredina, ko pogledamo, kaj se dogaja pod njo.
Vsak četrti slovenski upokojenec je pod pragom tveganja revščine, starejši imajo v primerjavi z mlajšimi precej nižje dohodke kot v večini EU, med tistimi, ki živijo sami, pa je pod pragom že več kot vsak drugi.
Slovenska težava zato ni le, da ima tipični starejši manj kupne moči kot evropski vrstnik. Še večja je razlika med razmeroma spodobnim položajem starejšega na sredini dohodkovne lestvice in položajem tistih, ki so na njenem spodnjem delu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
