Arhiv Katje Adam in Žive Fišer

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na evropskem seznamu tujerodnih invazivnih vrst so štiri vrste ploskih črvov: novogvinejski vrtinčar, novozelandski ploski črv, ploskolistni vrtinčar in rastlinjaški vrtinčar. Raziskovalka doc. dr. Katja Adam z UP FAMNIT pravi, da so v raziskavi o razširjenosti tujerodnih ploskih črvov pri nas doslej zabeležili dve vrsti, ploskolistega vrtinčarja in mnogočrtnega vrtinčarja, ki pa še ni uvrščen na evropski seznam. Ker so nadležni škodljivci, je treba njihovo širjenje pravočasno preprečiti. Pri tem lahko pomagate vsi, ki boste takega črva našli in jim sporočili o svoji najdbi.

»Poleg štirih invazivnih tujerodnih vrst ploskih črvov z evropskega seznama: novogvinejskega vrtinčarja, novozelandskega ploskega črva, ploskolistnega vrtinčarja in rastlinjaškega vrtinčarja, se v Evropi pojavlja še veliko drugih vrst tujerodnih ploskih črvov. Vsi med naštetimi so kopenske vrste, torej ne živijo v vodi in niso parazitski. V raziskavi o razširjenosti tujerodnih kopenskih vrst ploskih črvov v Sloveniji, ki poteka na naši fakulteti, smo pri nas doslej zabeležili dve, ploskolistega vrtinčarja in mnogočrtnega vrtinčarja. Ker so vrtinčarji povezani z vlažnim okoljem, jih v takih razmerah lahko najdemo tudi pri nas. Na plano torej večinoma pridejo po deževju, ko je vlaga višja. Zelo suha okolja, vroča poletja, pa jim niti ne ustrezajo,« pojasnjuje doc. dr. Katja Adam, raziskovalka z oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), ki je članica Univerze na Primorskem.

Osebni arhiv

Zmanjšuje rodovitnost tal

»Ploskolisti vrtinčar (Obama nungara) izvira iz Južne Amerike, predvsem iz Brazilije in okoliških območij, in se je zaradi človekovega posredovanja razširil v druge dele sveta. Doslej so ga našli na več lokacijah v Italiji in drugod po Evropi, pa tudi v Sloveniji. Pogosto ga najdemo na vrtovih in kmetijskih površinah. Ta ploski črv ima podolgovato in sploščeno telo, ki meri do sedem centimetrov v dolžino. Njegova barva je lahko različna, pogosto rjavkasta z značilnimi vzorci, ki spominjajo na listje. Na zgornji strani telesa imajo pogosto vzdolžno svetlejšo progo. Njegovo poimenovanje obama izhaja iz jezika domorodnih južnoameriških Indijancev in pomeni 'raven kot list'. Ploskolisti vrtinčar je invazivna vrsta, ki se hrani predvsem z deževniki in kopenskimi polži. Zaradi tega predstavlja morebitno grožnjo za lokalne ekosisteme in zmanjšuje rodovitnost tal, kar lahko negativno vpliva na kmetijstvo. Vrsta je znana po svoji sposobnosti hitrega širjenja, saj se razmnožuje spolno in nespolno. Zaradi plenilskega vedenja in invazivnega potenciala lahko postane nadležen škodljivec.«

Pleni naše deževnike

»Mnogočrtni vrtinčar (Diversibipalium multilineatum) je doma v vzhodni Aziji, predvsem na Japonskem, najpogosteje na vlažnih območjih, kot so gozdna tla in vrtovi. Preko človeških dejavnosti se je razširil tudi drugam, zato ga danes lahko najdemo v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Ponekod ga obravnavajo kot invazivno vrsto. Prepoznamo ga po podolgovatem, sploščenem telesu dolžine okoli 20 cm, z značilnimi vzdolžnimi temnimi črtami na svetlejši podlagi. Kot plenilec se hrani predvsem z deževniki, kar lahko negativno vpliva na lokalne ekosisteme in kmetijstvo, saj zmanjšuje populacije vrst, ki izboljšujejo rodovitnost tal. V Sloveniji je bila vrsta zabeležena nekajkrat, nazadnje poleti 2024 v Novi Gorici.«

Živa Fišer

Proizvaja močan nevrotoksin

»Rastlinjaški vrtinčar (Bipalium kewense)izvira s tropskih in subtropskih območij in se je zaradi trgovine z rastlinami razširil tudi v Evropo ter drugam. Ima dolgo, sploščeno telo, v dolžino lahko meri tudi več kot 25 cm. Sprednji del telesa je razširjen v značilno kladivasto glavo. Je rjave barve, s petimi temnimi vzdolžnimi progami na zgornji strani telesa, ki se začenjajo za glavo. Živi v vlažnih, senčnih okoljih, pogosto v vrtovih, kjer se hrani predvsem z deževniki. Njegovo širjenje je povezano z izmenjavo okrasnih rastlin, saj jajčeca in mladiči pogosto preživijo v prsti. Povzroči lahko škodo v naravnih okoljih, saj pleni deževnike in druge talne organizme. Raziskave so pokazale, da ta vrsta proizvaja tetrodotoksin, močan nevrotoksin, ki ga uporablja za ohromitev plena. Zaradi tega je zanimiv tudi za znanstvene študije, za ljudi pa je odsvetovano, da bi se ga dotikali z golimi rokami.«

Preprečimo širjenje ploskih črvov!

»Tako kot za vse invazivne tujerodne vrste tudi za ploske črve velja, da je preprečevanje vnosa, njihovo zgodnje odkrivanje in hitro odzivanje na najdbe v Sloveniji ključno pri preprečevanju širjenja. Ploski črvi se med drugim širijo z lončnicami, sadikami, zemljo, kompostom in drugim substratom, zato je pomembno, da pregledamo rastline, ko jih prinesemo domov. Občane želimo pozvati, da nam nemudoma sporočijo o najdbah ploskih črvov. Doslej smo v okviru naše raziskave prejeli le nekaj poročanj o tujerodnih invazivnih ploskih črvih pri nas. Občani so jih našli na vrtu, pod lončnicami, v cvetličnih podstavkih, na pragu hiše in v zemlji kupljene rastline. Na našem oddelku za biodiverziteto ploske črve zbiramo zaradi genetskih in morfoloških študij, zato bomo vsake najdbe in poročanja zelo veseli.«

Kako ravnati ob najdbi

»Če boste v Sloveniji opazili tujerodnega ploskega črva, ga takoj fotografirajte in ujemite v zaprto plastično ali stekleno posodo. Ploskih črvov se ne dotikajte z golimi rokami, temveč jih privzdigujte s paličicami ali si nadenite rokavice, saj lahko nekateri izločajo toksine. V posodo dodajte nekaj plasti navlaženih papirnatih robčkov in jih shranite v hladilniku. Izjemno veseli bomo, če nam boste sporočili o svoji najdbi ploskega črva in nam posredovali svoje shranjene vzorce živali. O načinu pošiljanja se bomo z vami dogovorili osebno. Najdenega ploskega črva pa nikar ne premikajte na drugo lokacijo, na primer na vrt, v kompost ali drugam v naravo.«

Poročajte jim o svoji najdbi ploskega črva

Poleg doc. dr. Katje Adam se na UP FAMNIT z raziskavo o razširjenosti tujerodnih kopenskih vrst ploskih črvov v Sloveniji ukvarjajo dr. Živa Fišer, dr. Martina Lužnik in dr. Sara Zupan. Najdbo ploskega črva jim lahko sporočite na naslednje kontaktne naslove. Preko elektronskega sporočila na naslov ploskicrvi@upr.si, lahko pa jih o tem obvestite tudi na Facebookovi strani Tujerodni ploski črvi v Sloveniji, z obrazcem (KLIKNITE TUKAJ), med delovniki pa tudi na stacionarni telefon 05 663 58 07.

revija Jana