Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Sivi dren (Cornus sericea L.) izvira iz Severne Amerike, kjer naravno uspeva ob vodotokih, jezerih, močvirjih in na drugih vlažnih rastiščih. V Evropo je bil prinesen kot okrasni grm, zaželen zaradi privlačnega videza v vseh letnih časih, hitre rasti in nezahtevnosti za gojenje. A kot tujerodna okrasna rastlina je problematičen zaradi hitrega razraščanja po večjih površinah. Zlasti mu ustrezajo vlažna rastišča, površine ob vodotokih in v vlažnih gozdovih, kjer lahko oblikuje gosto zarast in s tem ovira kalitev ter rast drugih rastlin. Na poraščenem območju zmanjšuje vrstno pestrost domorodne vegetacije ter spreminja življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst,« pojasnjuje Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije.

V Sloveniji so sivi dren, ki se v maju in juniju odene v dišeča, umazano bela socvetja, za okras pogosto sadili na obhišnih vrtovih in v parkih. Zaradi njegove invazivnosti, pobega iz urbanih nasadov v naravno okolje in povzročanja škode v njem pa so ga uvrstili na črni seznam tujerodnih invazivnih okrasnih rastlin pri nas, ki se jih več ne priporoča za okrasne zasaditve. »Iz osrednjega elektronskega informacijskega sistema za invazivne tujerodne vrste v Sloveniji, na spletni strani www.invazivke.si, je razvidno, da je v naravnem okolju razširjen zlasti v Krajinskem parku Rožnik–Šišenski hrib–Tivoli in ob Tržiški Bistrici. Tu se je izvedel podrobnejši popis invazivnih tujerodnih vrst rastlin, kar pa ne pomeni, da ni prisoten tudi na drugih območjih, le da to še ni popisano.«

Ogrožena barja

»Sivi dren se učinkovito širi na več načinov: s semeni in vegetativno z ukoreninjanjem poleglih poganjkov ter s poganjki iz korenin. Človek ga širi z neodgovornim odlaganjem zelenega odreza v naravno okolje in s transportom zemljine, v kateri so korenine in semena sivega drena. Na daljše razdalje ga širijo tudi ptice s semeni iz zaužitih plodov.«Sivemu drenu, ki mu pravijo tudi svilnati, ustrezajo težka, namočena tla. »Zlasti so to mokriščni habitati, na primer gozd črne jelše, površine ob vodotokih in v vlažnih gozdovih, kjer lahko oblikuje gosto zarast in s tem ovira kalitev ter rast drugih rastlin. S svojo razrastjo zmanjšuje vrstno pestrost domorodne vegetacije in spreminja zgradbo rastlinskih združb. Prav obvodna rastišča, barja, močvirja in ločja spadajo med najbolj ogrožene habitatne tipe v Sloveniji in Evropi.«

Andreja Gregoric

Prepoznamo ga po sivi spodnji strani listov

Kako nevarno vrsto drena ločimo od domorodnih? »Sivi dren je listopaden, široko razrasel grm, ki običajno zraste približno od dva do tri metre visoko, v ugodnih razmerah pa tudi več. V Sloveniji pa imamo dva domorodna drena, rumenega in rdečega. Oba imata podobno obliko listov kot sivi dren. Ta se od njiju razlikuje po sivi obarvanosti spodnje strani listov, ki je pri naših drenih zelena, ter po skorji na poganjkih, ki je pri naših drenih brez lenticel, torej prezračevalnih brazgotin. Te so pri sivem drenu na skorji večletnih poganjkov vidne kot drobni beli plutovinasti izrastki. Po rdeče obarvani skorji in po belih cvetovih v češuljastih socvetjih pa je sivi dren podoben rdečemu. Razlikujeta se po barvi kroglastih plodov, ki so pri rdečem drenu črni, pri sivem pa beli.«

Trajnost

Tujerodne invazivne rastline: navadna amorfa

Plodovi povzročijo slabost! 

Plodovi sivega drena niso primerni za prehrano ljudi. Zakaj? »Imajo grenak, trpek okus, njihovo uživanje se ne priporoča, saj lahko povzročijo slabost.« Kako ga odstraniti z vrta, da se ne bo širil? »Manjše rastline in mlade poganjke je najbolje izpuliti ali izkopati skupaj s koreninami v obdobju pred začetkom cvetenja. Odstraniti je treba čim več koreninskega sistema. Odstranjen rastlinski material je treba odpeljati v center za zbiranje odpadkov in odložiti v ustrezen zabojnik. Uničenje rastlinskega materiala je mogoče izvesti tudi z ustreznim kompostiranjem materiala na mestih, kjer je raznos materiala onemogočen. Območje je treba več let pregledovati in sproti odstranjevati vse nove poganjke. Ker se rastlina širi tudi s semeni, jo je najbolje odstraniti pred dozorevanjem plodov. Pri velikih ali gostih sestojih je mehansko zatiranje z izkopavanjem korenin in rezanjem poganjkov zahtevnejše in dolgotrajnejše, poteka naj po predhodnem svetovanju oziroma v sodelovanju s strokovnimi službami. Tudi v teh primerih je treba preprečiti raznos materiala. Uporaba herbicidov je ob vodnih telesih in v gozdovih prepovedana. Priporočljiva je obnova površine z ustreznimi domorodnimi vrstami, da se zmanjša nevarnost ponovne naselitve.«

revija Jana