Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: KLAVDIJA RUPAR VUGA

Karin Putrih je petintridesetletna jogistka, plesalka in kaskaderka, rojena v Brežicah, že od malega pa živi v Ljubljani. Že kot punčko jo je pritegnil ples, od nekdaj pa je njeno življenje prepleteno z vsemi možnimi načini gibanja. Trenutno vodi agencijo za dogodke, kjer s plesalci, pevci in drugimi nastopajočimi ustvarjajo nastope za vse priložnosti. Najbolj nevsakdanji del njenega dela pa je kaskaderstvo. V te vode je zašla spontano.

Novice

Sledila sem svojemu srcu in delo je spet užitek

»Filip Kržišnik, lastnik podjetja Stuntman.si, je moj dolgoletni prijatelj, v nekem obdobju je bil celo moj soplesalec. Kariero je peljal v akrobatske vode in me večkrat povabil zraven. Pozneje je posel preusmeril v snemanje reklam in filmov doma ter v tujini. Ker dobro pozna moje sposobnosti, me je povabil k sodelovanju, svoj prvi film pa sem dobila preko slovenske kasting agencije,« o začetku kaskaderstva pove Karin. Včlanjena je v več baz kasting agencij, največkrat pa sodeluje prav s Stuntman.si, ki so vodilni pri nas. »Slovenija je majhna, tako da produkcije že dobro poznajo ponudbo kaskaderjev in velikokrat pokličejo, ko potrebujejo kaj posebnega.«

Vloge dobi preko avdicij. »Prideš se pokazat, odigraš prizor ... Ker večinoma sodelujemo s tujino, se včasih izvedejo preko videoklicev, včasih pa so dovolj fotografije in reference. Ko imajo razpisano vlogo, pokličejo primerne kandidate. Tako da večkrat zadostuje že samo en klic in sem zraven.«

Estrada

Matej Puc: življenje ga je večkrat zavrtelo

Mateja J. Potočnik

Da glavna igralka ostane cela

»Od mladih nog se ukvarjam s plesom, akrobatiko, jogo in podobnimi športi – tu sem pridobila gibalne in akrobatske izkušnje. Za bolj posebne stvari pa imamo organizirana izobraževanja, kot je npr. varno ravnanje z orožjem, treningi padcev ... Trenutno sem v fazi pridobivanja izpita za jahača, jeseni načrtujem izpit za voznika čolna. Več ko znaš, več lahko delaš. Najbolj pa je vsekakor pomembno, da te teh stvari ni strah.«

Vloge so različne, od gorskega kolesarjenja in uprizarjanja padca s kolesom do simulacije pretepov, raznih padcev, za neko reklamo je vso noč tekala in padala po Nanosu skupaj z volkom (ta je bil v resnici češkoslovaški ovčar). »Veliko delam na višini, kar pomeni, da me vpnejo v vrvni sistem, spuščajo z višine oziroma izstrelijo visoko v zrak. Za neki dogodek sem se s kolesom spustila z ljubljanskega Nebotičnika (kolo je bilo navezano na vrvi). Kakšne stvari so za nas precej preproste, ampak uporabijo dvojnike igralcev, ker znamo vseeno bolje reagirati, če pride do neugodne situacije. In seveda, če se poškodujem, glavna igralka še vedno ostane cela.«

Modrice, ureznine in podobno

»Reklam je bilo res veliko – delala sem že za Samsung, Apple, Ford, Google ... Dvojnico sem igrala v filmih Mila Marija, Qua vadis Aida 2, The Union, Tartinijev ključ, Neskončna nevihta. V zadnjem sem bila dvojnica igralke Naomi Watts in dvojnica Emme Myers v reklami. Sicer imam raje reklame, ker tam stvari potekajo hitreje, prizori so krajši in se ne ponavljajo v nedogled, snemanja so bolj dinamična, saj so časovno močno omejeni.« Pa je ni ničesar strah? »Ni me strah in stoodstotno zaupam ekipi, ki ima velikokrat moje življenje v svojih rokah. Zame adrenalin ni tako pomemben, bolj radovednost in občutek, da res lahko zmorem vse, kar si zadam. Seveda je trema prisotna pri težjih podvigih, saj gre vedno lahko kaj narobe. A smo tudi na take primere pripravljeni in jih je treba predvideti, da imaš v glavi rešitev oziroma plan B. V prvi vrsti pa razmišljam o pozitivnem izidu in grem v akcijo s kar se da mirno glavo.«

Za zdaj še ni zavrnila vloge, nobena je še ni prestrašila. »Očitno do mene še ni prišla dovolj strašna. Vem, da ne bi sprejela vsake. Sploh zadnja leta preveč spoštujem svoje telo in sebe  in se ne bi za vsako ceno spravljala v težke okoliščine.« Doslej hujših poškodb ni imela, so pa vedno prisotne modrice, ureznine in podobno.

Alternativa

Žan Perko: Od Reke ljubezni do raziskovanja psihe in telesa

Mateja J. Potočnik

Mirni živci in brez strahu

Karin je tudi plesalka in jogistka, kar ji pomaga pri gibljivosti. »Kot plesalka sem večino gibljivosti pridobila že zelo zgodaj, z jogo sem dobila tudi večjo kontrolo nad telesom in umom, kar je velik plus pri opravljanju kateregakoli dela.« In točno to so tudi pogoji, da lahko sploh lahko postaneš kaskader. »Pomembni sta motorična sposobnost in športna aktivnost. In seveda da se znaš postaviti pred kamero, da te ni strah in znaš delati v ekipi. Glede izobrazbe ni posebnih pogojev. Več področij ko pokrivaš in več znanj ko imaš, več lahko delaš. Če nimaš izpita za motor, te zagotovo ne bodo vzeli za vlogo, kjer z motorjem dirkaš po cesti, ne glede na to, kako dober voznik si. V tem poslu se usposobljenost in varnostne protokole strogo upošteva.«

Če si nekdo želi opravljati ta poklic, se ji zdi pomembno, da ves čas ohranja formo in nadgrajuje veščine. »Dobra mora biti tudi mentalna pripravljenost. Moji kolegi, recimo, izvajajo akcijske prizore, v katerih gorijo deli telesa ali pa celo telo – ne samo, da te ne sme biti strah, znati moraš kontrolirati um in res ohraniti mirnost, tudi če te sili v paniko. Mirni živci pridejo prav tudi v zelo dolgih snemalnih dnevih, ko moraš večkrat premagati samega sebe, da prideš čez vse fizične napore.«

V Sloveniji je zelo malo kaskaderk. Karin pravi, da jih je nekaj malega v njihovi ekipi, sicer pa v tem poklicu prevladujejo moški. In kaj svetuje tistim, ki se želijo preizkusiti v tem? »Ne bojite se izstopiti iz cone udobja. Sama sem najboljše projekte delala takrat, ko sem mislila, da sploh nisem dovolj sposobna za vlogo. V tem poklicu mora biti premikanje mej zate nekaj vsakdanjega, zaupati vase pa točka ena.« 

revija Jana