Profimedia

In vendar, na ladjah, ki so danes izplule iz španskih pristanišč, in onih, ki se bodo 4. septembra na pot podale iz tunizijskih, bodo aktivisti iz 44 držav. Ne vemo natančno, koliko jih bo, prijavljenih je več kot šest tisoč. Zraven bodo poleg švedske aktivistke Grete Thunberg tudi druga znana imena – zdravniki, odvetniki, novinarji in med drugim igralca Susan Sarandon in Liam Cunningham.

To je najbolj množični podvig Flotilje svobode doslej, ki sicer, predvidevamo, ne bo prebil izraelske blokade Gaze, bo pa (še enkrat) opozoril na genocid, ki se tam dogaja. Pomemben del ladijskega tovora je mleko v prahu za dojenčke, ki jim ga nikoli ne dovolijo dostaviti. Kar marsikaj pove o Izraelu.

Četrta letošnja odprava FFC

To bo že četrta letošnja odprava FFC (Freedom Flotilla Coalition), junijsko in julijsko ladjo so Izraelci ustavili v mednarodnih vodah že zdavnaj pred Gazo, majska je bila blizu Malte napadena z droni. Aktivisti trdijo, da je napad sprožil Izrael. Avgustovsko-septembrsko odpravo več ladij najverjetneje čaka podobna usoda, a tudi če bi ladje blokado prebile, bi bila pomoč, ki bi jo dostavile, zgolj simbolična, le kapljica v morje ogromnih potreb v oblegani Palestini. Zadovoljilo bi jih kvečjemu 500 polnih tovornjakov pomoči na dan, vsak dan. Ampak sporočilo, ki ga nosijo te ladje, bo dostavljeno jasno in glasno, ne glede na to, kako daleč od Gaze jih bodo ustavili.

Cilj dosežemo, tudi kadar ne pridemo do cilja. Zgodba Flotilje svobode se začenja avgusta leta 2008, ko je zelo mešana družba borcev za človekove pravice in propalestinskih organizacij v Gazo prvič poslala dve ladji s 46 aktivisti in 200 slušnimi aparati. Izraelska mornarica jih ni niti poskušala ustaviti, dovolili so jim pristati v Gazi in razdeliti slušne aparate.

Tudi drugo odpravo oktobra istega leta so spustili skozi blokado, potem se je pa ustavilo. Vse naslednje ladje so ustavili, nekatere so napodili, da so se obrnile, druge so odvlekli v pristanišče Ašdod. Zares se je zapletlo maja 2010, ko je iz Turčije v Gazo odplula flota šestih ladij, Izraelci so jih spet ustavili, a tokrat je prišlo do nasilnega obračuna: devet aktivistov je umrlo, deset izraelskih vojakov je bilo ranjenih. Izraelski premier Netanjahu se je javno opravičil turškemu kolegu Erdoganu in ponudil dvajset milijonov dolarjev odškodnine. Prav ta surovi obračun pa je bil povod, da so se različne kampanje in organizacije združile v koalicijo FFC. Njen namen je koordinirati različne odprave, razbiti izraelsko blokado Gaze, predvsem pa ozaveščati svet. In slednje jim vsekakor odlično uspeva.

V naslednjih letih je bilo še veliko odprav, leta 2016 celo ena izključno ženska, a nobena ni prebila blokade. Izraelci ladje prestrežejo v mednarodnih vodah – kar je prav tako nezakonito kot blokada sama – udeležence praviloma aretirajo in deportirajo, do njih so pogosto nasilni. Številne ladje ne morejo niti izpluti, pot jim že prej preprečijo – s sabotažo ali po diplomatski poti. A če aktivistom ne uspe prebiti izraelske blokade, so vsekakor nesporni zmagovalci medijske vojne. V tej je Izrael vsakič znova prepričljivo poražen.

Plujemo zato, ker je to prav

Huwaida Arraf je palestinsko-ameriška odvetnica, aktivistka in mama. Prvič je sodelovala že leta 2008, letos pa je plula na ladji Handala, ki so jo julija prestregli Izraelci. Intervju z njo je objavil The New Arab. »Vsak poskus, vsaka ladja, vsako kljubovalno dejanje malce načne molk in soodgovornost, ki sta dovolila, da ta blokada traja že sedemnajst let. Plujemo, ker moramo – ne zato, ker je lahko, temveč zato, ker je prav,« pravi. »Kot palestinska Američanka, kot odvetnica in kot mati čutim težo tega zgodovinskega trenutka.«

Profimedia

Kot odvetnica pa je opozorila, da izraelsko početje ni le nemoralno in nehumano, temveč tudi povsem nezakonito: »Naj bo jasno: Izrael nima nobene pravne podlage, da nas napada ali se vmešava v naše poskuse, da v Gazo dostavimo humanitarno pomoč. Nima oblasti nad palestinskimi vodami, kar je v svojem mnenju iz julija 2024 ponovno potrdilo tudi Mednarodno sodišče. In tudi blokade ne sme uveljavljati, ker je ta sama po sebi nezakonita. … Že skoraj dve desetletji mednarodna skupnost gleda stran. Ni kriv zakon, temveč to, da ga ne uveljavijo. Mednarodni zakon je močan samo toliko kot volja, da se ga uveljavlja.«

Kdo vse financira te ladijske odprave?

Odgovorila je tudi na vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo – kdo vse te ladijske odprave sploh financira: »Večina nas je denar nabrala v svoji skupnosti, pri prijateljih in sorodnikih. Ne financira nas nobena vlada, nobena velika organizacija. Najhujši izziv je to, da se z zelo malo sredstvi borimo proti velikim silam. A to smo premagali s solidarnostjo – ljudje so prispevali po deset, dvajset dolarjev, kolikor pač lahko. To je ljudski podvig, ki nas opominja, da so motor tega gibanja ljudje, ne politika. … Kar zdaj potrebujemo, je široka globalna podpora – solidarnost, ki eno ladjo spremeni v ladjevje in eno potovanje v gibanje, ki ga ni moč prezreti.«