To so znaki možganske kapi, ki jih ne smete spregledati
Možganska kap je resno in življenjsko ogrožajoče stanje, do katerega pride, ko se v delu možganov nenadoma prekine dotok krvi.
Možganska kap je ena tistih bolezni, ki pride nenadoma in brez opozorila, a v nekaj minutah lahko za vedno spremeni življenje. Nastane, ko je prekinjen dotok krvi v del možganov, možganske celice pa zaradi pomanjkanja kisika začnejo hitro propadati. Prav zato možganska kap velja za enega najpogostejših vzrokov smrti in trajne invalidnosti, ne le pri starejših, temveč tudi pri ljudeh v aktivnem življenjskem obdobju.
Hitro prepoznavanje znakov in pravočasna pomoč lahko pomenita razliko med okrevanjem in trajno izgubo funkcij.
Kaj se zgodi v možganih?
Do možganske kapi pride zaradi motnje v prekrvavitvi možganov. Najpogosteje gre za tako imenovano ishemično kap, pri kateri krvna žila zaradi strdka ali zožitve ne more več dovajati krvi v del možganov. Manj pogosto, a praviloma huje, se pojavi hemoragična kap, pri kateri žila poči in pride do krvavitve v možgansko tkivo. V obeh primerih so posledice odvisne od tega, kako hitro je zagotovljena medicinska pomoč.
Prvi znaki, ki jih ne smemo prezreti
Znaki možganske kapi se pojavijo nenadoma. Oseba lahko začuti šibkost ali ohromelost ene strani telesa, pogosto se povesi del obraza, govor postane nerazločen ali pa besed sploh ne more izgovoriti. Pojavijo se lahko tudi nenadne motnje vida, zmedenost ali težave z razumevanjem dogajanja.
Simptomi se običajno pojavijo nenadoma in brez opozorila. Med najpogostejšimi so:
- nenadna ohromelost ali šibkost obraza, roke ali noge, zlasti na eni strani telesa
- povešen ustni kot ali asimetrija obraza
- težave z govorom – nerazločen govor ali nezmožnost oblikovanja stavkov
- nenadne motnje vida, zamegljen ali dvojni vid
- zmedenost, težave z razumevanjem
- v hujših primerih tudi izguba zavesti
Za lažje prepoznavanje strokovnjaki uporabljajo pravilo GROM – govor, roke, obraz in mudi se. Če opazimo, da človek ne more jasno govoriti, da mu ena roka oslabi ali da je obraz opazno asimetričen, je to jasen znak, da je treba takoj poklicati nujno pomoč. Čakanje ali upanje, da bodo težave minile same, je lahko usodno.
Kdo je najbolj ogrožen?
Tveganje za možgansko kap se s starostjo povečuje, pomembno vlogo pa ima tudi dednost. Posebej ogroženi so ljudje, ki so že preboleli prehodno ishemično atako oziroma t. i. mini kap, saj je to pogosto opozorilo na resnejši dogodek v prihodnosti.
Velik vpliv imajo tudi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami. Največje tveganje predstavlja povišan krvni tlak, sledijo mu povišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, prekomerna telesna teža in pomanjkanje gibanja. Nezdrav življenjski slog tako pomembno povečuje verjetnost, da pride do možganske kapi.
Ali lahko možgansko kap preprečimo?
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko velik del možganskih kapi preprečili z rednimi zdravstvenimi pregledi in bolj zdravimi navadami. Spremljanje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola omogoča pravočasno ukrepanje, še preden pride do zapletov.
Pomembno vlogo ima tudi vsakodnevni življenjski slog. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja ter zmerno uživanje alkohola dokazano zmanjšujejo tveganje. Prav tako ne gre zanemariti vpliva stresa in pomena skrbi za duševno ravnovesje.
Ko posumimo na kap, ni časa za odlašanje
Ob sumu na možgansko kap je edina pravilna odločitev takojšnji klic na številko 112. Zgodnje zdravljenje lahko bistveno zmanjša poškodbe možganov in izboljša možnosti za okrevanje.
Možganska kap ni bolezen, ki bi se dogajala nekomu drugemu. Poznavanje znakov in zavedanje, kako hitro je treba ukrepati, sta zato znanje, ki lahko nekoč reši življenje, morda celo življenje nekoga, ki nam je blizu.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
