Rok Deželak

Lani je kot najmlajša Slovenka stopila v Evropski parlament in čez noč postala eden najbolj opaznih mladih obrazov slovenske politike. A čeprav je velik del njenega življenja danes razpet med Brusljem, Strasbourgom in Slovenijo, Zala Tomašič ostaja preprosta, neposredna in prizemljena.

Ljubiteljica čokoladnih pralinejev, reformer pilatesa, sprehodov s psom, in kot sama poudari, zelo tradicionalnih življenjskih vrednot. V pogovoru za Obraze je spregovorila o svojem vsakdanu, delu v parlamentu, lekcijah iz tujine in o tem, kako si čez 15 let predstavlja svoje življenje.

Rok Deželak

Zala, lani ste bili kot najmlajša Slo­venka izvoljeni za evropsko poslanko. Kako se je vaš vsakdan od takrat spre­menil?

Zagotovo se je zelo spremenil. Čeprav sem prej precej časa preživela v tujini, je zdaj to druga raven odgovornosti in intenzivnosti. Bruselj sem poznala že od prej, ker sem tam delala pripravništvo, a zdaj se vračam kot po­slanka in je dinamika drugačna.

Kako je danes videti vaš tipični teden med Brusljem in Slovenijo?

Običajno v ponedeljek zjutraj letim v Bruselj ali se peljem v Strasbourg in tam preživim štiri zelo intenzivne dni. Vsako jutro najprej še v hotelu pregledam glavne novice, potem pa pridem v pisarno okoli pol devetih. Ča­kajo me odbori, sestanki, priprave, pogaja­nja - odvisno od dneva. Nekaj časa pa mo­ram nameniti tudi družbenim omrežjem, saj imam v ekipi osebo, ki skrbi za to, da je moj digitalni svet urejen.

Delo v pisarni v Bru­slju zaključim okoli šestih ali sedmih zvečer, v Strasburgu ob osmih, nato pa po navadi sledi še kakšen dogodek ali delovna večer­ja. Ob četrtkih se vrnem v Slovenijo, petek pa namenim lokalnim obiskom - od srečanj z državljani, slovenski politiki, slovenskim gospodarstvom do obiskov srednjih šol in pogovornih večerov. To je drugi del mojega poslanstva, ki me izjemno veseli. Menim, da je stik s Slovenci ključen, saj lahko le tako predstavljam njihove interese.

Rok Deželak

Katere odbore pokrivate v Bruslju?

Pokrivam odbor za okolje, podnebje in var­nost hrane, odbor za notranji trg in zaščito potrošnikov ter odbor za industrijo, raziska­ve in energetiko. Po domače, pokrivam ze­leni prehod in gospodarstvo. Ukvarjam se s konkurenčnostjo, industrijo, energetiko in okoljskimi politikami. Skratka s tem, kar bo oblikovalo evropsko gospodarstvo v priho­dnjih desetletjih.

Drugače pa sem poslanka Evropske ljudske stranke (EPP), kjer najdem veliko vrednot, ki jih tudi sama zagovarjam. To je največja politična skupina v parlamen­tu in meni osebno zelo blizu, saj poudarja krščanske vrednote, prosti trg, odgovornost, ustvarjanje dobrih gospodarskih pogojev in zelo človeški pogled na prihodnost Evrope. Všeč mi je, da stavi na stabilnost in dolgo­ročne rešitve.

Zdaj veliko časa preživite v Belgi­ji, ki slovi po pivu, vafljih, čokoladi in krompirčku. Na kaj od tega prisegate, ko iščete nekaj za svojo dušo?

Čokoladne pralineje, absolutno. Belgija je pravi raj za ljubitelje čokolade. Čokoladnico najdeš praktično na vsakem vogalu in izbira je res nora. Sama imam najraje pralineje iz mlečne čokolade. Bele čokolade namreč ne maram, črno pa jem samo takrat, ko mi pade sladkor, ampak se želim vsaj malo pretvarja­ti, da jem vsaj zdravo čokolado. (smeh).

In ko sva že pri kulinariki. Kaj pa najraje skuhate doma?

Moja najljubša jed je pire krompir, špinača in pečen piščanec. To je tudi jed, ki jo znam narediti, drugače pa mamine polnjene papri­ke, njeni kruhovi cmoki, babičina musaka in štrudl, v glavnem vse, kar se skuha doma.

Dodiplomski študij ste opravili v ZDA, magisterij pa v Angliji. Katera lekcija iz življenja v tujini vam je najbolj ostala in vam danes pomaga pri delu ter načinu razmišljanja?

Največja lekcija iz tujine je zagotovo to, da te neuspeh ne sme ustaviti in da je neuspeh pravzaprav pot do uspeha. Opazila sem, da se Američani ne predajo po prvem padcu. V Sloveniji pa ljudje pogosto po prvem neu­spelem projektu takoj obupajo. Tujina me je naučila predvsem vztrajnosti, širine in raz­mišljanja, zagotovo pa mi je spremenila tudi pogled na domovino, na Slovenijo.

Na vaših socialnih omrežjih smo opa­zili, da ste strastna oboževalka Harryja Potterja. Kaj vam je ljubše — knjiga ali film?

Knjige, brez dvoma. V knjigah je svet veli­ko bolj poglobljen in razložen in ravno zato imam raje knjige. Filme v jesenskem/zim­skem času vsako leto pogledam s svojim za­ročencem, ki pa je zelo potrpežljiv ob vseh mojih razlagah, kaj v filmu manjka oziroma je narobe. (smeh)

Rok Deželak

Kaj počnete v prostem času, ko niste evropska poslanka? Kako odklopite gla­vo od politike in si napolnite baterije?

Zelo rada se ukvarjam s športom, trenutno sem odkrila reformer pilates, lepo vreme rada izkoristim tudi za sprehode, ampak samo po ravnem, ker nisem največja ljubiteljica hoje v hribe (čeprav sem že bila na Škrlatici in Triglavu!). Najraje grem na sprehod z našim družinskim psom Fortom (gordon setter), če­prav, ko bo moja mami brala ta intervju, bo rekla, da ga pridem sprehodit premalokrat. (smeh) Drugače pa rada govorim, po telefo­nu ali v živo, in preživljam čas s svojim zaro­čencem in družino.

Ste bolj jutranji človek ali nočna ptica?

To vprašanje je zelo preprosto. Sem absolu­tno jutranji tip človeka. Če mi čas dopušča, najraje začnem dan s pilatesom že ob sed­mih zjutraj, ker mi da energijo za ves dan. Ko sem bila majhna, sem trenirala plavanje, kar je pomenilo, da sem bila ob 6. uri zjutraj že v kranjskem bazenu, kot študentka pa sem delala tudi kot reševalka iz vode in začenja­la delo pred predavanji, ob 5.50. Tako da ja, zagotovo mi jutra bolj ustrezajo. Zaradi zgo­dnjega začetka pa me po 10. uri zvečer zelo težko najdete kjerkoli. (smeh)

Naročnik oglasa je European People's Party