revija Jana

Ekipa vrstnikov se nas je zadnje dni malo dričala po snegu. In zmagala. Ko smo se razšli, smo si čestitali, ker so sklepi in mišice zdržali. Za silo. Za zdaj.

Je pa lepo pomoliti kljun iz domačega zavetja. Nobenih plakatov s kosmatimi ženskami, nobenega Pahorja s pohotnico nad spolnim organom, nobenih debilnih političnih sporočil na vsakem vogalu … Ampak ja, vsi se vračamo domov.

Očitno Prebilič ni prav dobro premislil, kaj in kako z novo stranko. Kupčkanje tik pred zdajci se redko obnese. Najprej bi šel v koalicijo malo levo, potem morda ne čisto levo, potem morda tudi ne, na koncu sploh ne. Razumem ga. Težka je tale politična. Ne le zaradi teh naših levo-desnih kombinatorik. Prebilič ima kar nekaj dilem. Recimo, kaj storiti s položajem evropskega poslanca. Ni preprosto. Položaj je ugleden, odgovornost pa precej razpršena. Tudi donosno je. Tam je letna plača z vsemi pripadajočimi dodatki in nadomestili okoli 200 tisoč evrov bruto, z evropskim denarjem pa je precej obogatena tudi pokojnina. Kar nekaj naših poslancev jo že ima. Blizu je tudi Zver. Mimogrede, medtem ko nas večina s precejšnjim nezaupanjem spremlja početje najmočnejših  politikov tega sveta na eni ter popolno nemoč in zblojenost EU na drugi, si Zver poleg skrbi za najšibkejše – beseda ali dve res ne staneta dosti – prizadeva tudi za postavitev spominske plošče žrtvam pobojev po 2. svetovni vojni. Prav res, zadnji čas je že. Zdaj, ko nam z vseh koncev grozijo s tretjo, odnos do druge svetovne vojne kmalu ne bo več politični kapital. Celo za SDS ne.

Kakorkoli, tudi Prebilič se bo moral odločiti, kaj, kam in zakaj. Novih strank je kot toče. Prerod, Fokus, Demokrati, Glas upokojencev, Nič od tega … in še in še. Vse obljubljajo. In upajo, da se bodo prebile vsaj do enega odstotka glasov. Za večino je tudi to misija nemogoče. Morda pa ... En odstotek stranki za ves mandat zagotavlja nekaj tisočakov iz državne blagajne. Za prvo silo. V prejšnjem mandatu je bilo srečnih »dobitnic« kar nekaj. Resnica, Zeleni, Pirati, Dobra država, Konkretno, NLS …, za kakšno malico in žurko je bilo. A pustimo volitve. Do grla in čez jih bomo še siti. Kogar koli si bomo izvolili, bomo čez čas ugibali, ali smo ga vendarle polomili. Nabor v resnici ni tako bogat, kot se, glede na količino upajočih, zdi.

Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana