© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Razstava spominskih knjig: spomini, ki pobožajo dušo


Jelka Sežun
19. 12. 2025, 07.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

'Spominske knjige so del teh spominskih predmetov – ampak tu je zasuk: že od svojega nastanka so namenjene temu, da bodo v spomin.'

spominske knjige80.jpg
Jaka Koren
Nekateri pisci so se zares potrudili – podpisani Nande je leta 1904 napisal sonet z akrostihom.

Približno sem vedela, kje sta spravljeni, in sem hitro našla spominski knjigi svojih staršev, ob njiju pa še eno, starejšo, z neuglednimi platnicami. Sprva niti nisem vedela, čigava je, slednjič sem z briljantno detektivsko logiko ugotovila, da je nekoč pripadala moji babici. Od prvega vpisa v njej je minilo že krepko več kot sto let. Če bi se le spomnila, kam sem dala svojo, bi imela spominske knjige treh generacij …

Teh knjižic z utrinki nekih minulih časov že leta nisem vzela v roke, kaj mi bodo, zanimanje zanje pa je nenadoma oživelo ob novici, da so v Slovenskem etnografskem muzeju pred kratkim odprli razstavo spominskih knjig. Odprta bo do 4. aprila, ampak zakaj bi čakala, jaz jo hočem videti zdaj! Je tisti čas v letu, se zdi, ko so ob meglenih dneh in zasanjanih lučk polnih večerih budi nostalgija, želja po pogledu v preteklost … Razstava, ki poboža srce.

Sonja Kogej Rus
Jaka Koren
»Tri mesece sem kar intenzivno živela s tem,« pravi avto- rica razstave, etnologinja Sonja Kogej Rus.

Knjižica, ki čaka

»Razstava je zrasla iz moje pobude,« priznava avtorica razstave, etnologinja Sonja Kogej Rus, »in pri delu me je vodila predvsem človeška, zelo osebna radovednost – kaj se zgodi v človeku, ko prime v roke predmet, ki je toliko desetletij nosil tuje misli in občutja. Hkrati je razstava posredno povezana z našo stalno postavitvijo Človek in čas, od ponedeljka do večnosti, ki smo jo odprli lani. Ta namreč govori tudi o tem, kako ključno vlogo ima spomin v človekovem življenju. Zbiramo spominske predmete, ki nas povežejo s kraji, z ljudmi, s časom … Spominske knjige so del teh spominskih predmetov – ampak tu je zasuk: že od svojega nastanka so namenjene temu, da bodo v spomin. To je knjižica, ki čaka na zapis ali risbo tistega, ki jo prejme.«

Zapisovalci so ponavadi prijatelji, sorodniki, pa seveda starši, tudi učiteljem, pedagogom, katehetom so pogosto dali kaj napisati. Nekoč so te knjige imela predvsem mlada dekleta, šele okrog sedemdesetih, osemdesetih 20. stoletja pridejo spominske knjige v domeno otrok.

»V muzeju smo objavili vabilo za posojo spominskih knjig. Rok zbiranja je bil sicer konec junija, a so knjige prihajale še vse do avgusta, ko sem morala zbiranje zaključiti in se posvetiti raziskavi. Odziv je bil neverjeten!« 

Preberite še

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

01_Jana_50.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

E-novice · Novice

Jana

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.